Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pridelovalci svežo zelenjavo in sadje vse leto dostavljajo znanim kupcem

 

Partnersko kmetovanje V Pomurju traja že leto dni

KmetovanjeCenter za zdravje in razvoj Murska Sobota je predstavil sedaj že več kot eno leto trajajoče partnersko kmetovanje v Pomurju, ki ga promovirajo v okviru projekta Bioexperience. S svojimi izdelki so se predstavile pomurske ekološke kmetije in drugi ekološki pridelovalci, ki vsak teden ponujajo svoje izdelke na voljo kupcem. Posebej zanimiva in popularna je ekološka košarica, ki ima v Murski Soboti trenutno kar 20 odjemalcev. Od teh sta tokrat svoje izkušnje in zadovoljstvo predstavila tudi uporabnika Matej Temlin iz Murske Sobote in Anka Korošec iz Gornje Radgone.

Partnersko kmetovanje na področju ekološke pridelave zelenjave in sadja v Pomurju ni modna muha, ampak skupna priložnost pridelovalcev in odjemalcev. Prvi z ekološko pridelavo ustvarijo zaslužek in ne zastrupljajo okolja, drugi pa z nakupom ekološke košarice brez posrednikov izboljšujejo prehranske navade. Partnersko kmetovanje je novost v Sloveniji in spodbuja lokalno oskrbo, trajnostno in etično potrošništvo s posebnim poudarkom na solidarnosti manjših kmetov, ki kmetujejo brez sintetičnih gnojil in škropiv. Po navadi gre za enega kmeta ali mrežo kmetov, ki prodajajo svoj pridelek 20 do 30 odjemalcem. Kmet se pred setveno sezono pogovori s potrošniki o njihovih željah, se dogovorijo za jasna pravila, nato kmet zaseje površino ter oskrbuje pridelke po tehnologiji in predpisih ekološke pridelave. Pridelki, ki so zrasli na dogovorjeni površini, se tedensko razdelijo med odjemalce ki jim je tako ponujena možnost rednega dostopa do visoko kvalitetnih živil, kmetu pa je omogočeno dostojno življenje.

„Tokrat smo v okviru projekta »Bio experience« želeli predstaviti mrežo ekoloških pridelovalcev Pomurja za pripravo ekološke košarice. Partnersko kmetovanje predstavlja sorazmerno novost v slovenskem prostoru. Spodbuja lokalno oskrbo, trajnostno in etično potrošništvo, s posebnim poudarkom na podpiranju majhnih ekoloških pridelovalcev. Z uspešnim razvojem in podpiranjem partnerskega kmetovanja, si Slovenija lahko zagotovi samozadostno oskrbo s hrano, kar v času krize daje ljudem občutek varnosti“, pravi koordinatorica projekta Silva Nemeš, iz Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota, ki dodaja, da so se predstavili predvsem ekološki proizvajalci, ki že sodelujejo v mreži za pripravo ekološke košarice v Pomurju, in ki so lahko iz svojega stališča izpostavili prednosti partnerskega kmetovanja. Ob tem je bilo slišati mnenja in izkušnje uporabnikov ekološke košarice.

Projekt Bio doživetje oz. Bio experience s polnim naslovom Spodbujanje trajnostnega razvoja podeželja z novo turistično ponudbo integralnega produkta "Bio doživetje" so sicer s partnerji začeli izvajati septembra 2011. Namen projekta je spodbujati trajnostni razvoj turizma, zgrajen na čezmejni regionalni identiteti in naravnih ter kulturnih danostih kot tudi povečanje privlačnosti območja sodelovanja, predvsem podeželja, kot skupne turistične destinacije za aktivno, zdravo in sonaravno preživljanje prostega časa. V projektu poleg Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota sodelujejo še partnerji iz Slovenije in Madžarske: Razvojna agencija Sinergija (kot vodilni partner); Ekološki center Svit Pomurje Gornja Bistrica; Celodin Zalai Alapitvany ter Naturpark Tersegfejlesztesi Közhasznu Nonprofit Kft. Projekt se sofinancira s sredstvi ESRR v okviru OP čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013.

Z ekološko pridelavo zelenjave, sadja in žitaric se v Pomurju najdlje ukvarjajo na kmetiji Radikon v Dolgi vasi. Zakonca Dana in Vlado Radikon sta povedala, da le nadaljujeta družinsko tradicijo. Že Vladov ded, eden od primorskih kolonistov, prisilno preseljenih v Prekmurje med prvo in drugo svetovno vojno, se je ukvarjal s sadjarstvom in zelenjadarstvom, posebno ljuba pa mu je bila pridelava špargljev. Vlado in Dana sta leta 1986 pustila službo in se posvetila ekološkemu kmetovanju. Zaradi Daninih zdravstvenih težav nikoli nista razmišljala o drugačnem načinu pridelave hrane. Leta 1999 sta se vključila v Združenje ekoloških kmetij severovzhodne Slovenije in kot prva v Pomurju pridobila certifikat za ekološko kmetijsko pridelavo. Šparglje, zelenjavo in žitarice pridelujeta na skoraj šestih hektarjih. Obdelujeta pa tudi po 20 arov velika sadovnjak in vinograd, ki sta vključena v ekološki režim pridelave jabolk in grozdja. „Vse, kar pridelamo, ustreza standardu biodar, ki je nadgradnja standarda za ekološko pridelavo“, pravita zakonca Radikon, ki sta ekološko pridelane šparglje in drugo zelenjavo skoraj četrt stoletja prodajala na mariborski tržnici, od leta 2000 pa le na mariborski ekološki tržnici. Od lani, ko sta se vključila v Društvo partnerskega kmetovanja Štajerske in Pomurja, pa tedensko, ob četrtkih, kupcem dobavljata ekološke košarice zelenjave neposredno...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Pridelovalci svežo zelenjavo in sadje vse leto dostavljajo znanim kupcem