Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mladi Slovenci in Madžari odlično kuhajo

 

Predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj „delal“ z dijaki iz štirih obmejnih srednjih gostinskih šol

Kulinarična delavnicaNa Srednji šoli za gostinstvo in turizem (SŠGT) Radenci, kjer vseskozi izvajajo različne domače in mednarodne projekte, ki koristijo bodočim gostinskim in turističnim delavcem, je v teh novembrskih dneh potekala zanimiva kuharska delavnica. Ob pomoči strokovnih učiteljev domače šole, je tokratno delavnico vodil kuharski mojster, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, Tomaž Vozelj, na njej pa je 16 dijakov, v štirih mešanih skupinah pripravljalo zdrave, in nekoliko bolj prefinjene jedi.

Poleg dijakinj in dijakov SŠGT Radenci, so na zanimivi mednarodni delavnici, sodelovali tudi dijaki iz partnerskih šol iz Slovenije (Dvojezična srednja šola Lendava) in z Madžarske (Srednja strokovna šola in dijaški dom Bela III. Monošter, ter Gimnazija, srednja šola za gostinstvo in turizem Tinódi Sebestyén iz Šarvara).

Tokratna delavnica, na kateri je udeležence pozdravila tudi ravnateljica SŠGT Radenci Janja Prašnikar Neuvirt, je sodila med aktivnosti projekta Healthy Youth - mreža zdravega načina življenja srednjih šol, katerega skupni cilj je čezmejno sodelovanje v spoznavanju zdravega načina priprave hrane, medsebojno bogatenje in strokovno izmenjava izkušenj, ozaveščanje mladih o pomembnosti zdravega načina prehranjevanja ter izoblikovanje aktivnosti in modelov za zdrav način življenja. SŠGT Radenci je namreč vključena v projekt z akronimom »Healthy Youth«, ki se izvaja v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013. Udeleženci delavnice so pripravili izjemen menu (sestavil ga je predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj), ki so ga gostom v učilnici strežbe na SŠGT Radenci, postregli bodoči natakarji pod vodstvom mentorja Petra Pertocija.

FILE ORADE S KOZICO V ZELIŠČNEM OVOJU S PENEČO OMAKO

Čas priprave: 30 minut

Sestavine za 4 osebe: 4 kosi fileja orade ali brancina; 200 g belega kruha; 6 kozic; vodna kreša, sveži peteršilj,drobnjak; 2 beljaka; oljčno olje; 500 g graha; sol, poper; 100 g jušne zelenjave; 1 dcl smetane za kuhanje.

Priprava: File ribe oblikujemo na primerno obliko, obrezline zmiksamo z dodatkom beljaka, soli in popra. Kozice sesekljamo in zmešamo z nadevom, namažemo na file. Zavijemo v folijo za živila in skuhamo v sopari. Kuhane pomočimo v beljak in povaljamo po drobtinah, v katere smo dodali sesekljana zelišča, pečemo v pečici pri 190° C cca 5 minut. Kosti, glave in zelenjavo skuhamo, odcedimo in povremo do polovice, po okusu solimo in dodamo smetano, s paličnim mešalnikom spenimo. Grah skuhamo, prepasiramo skozi cedilo, dodamo maslo in po potrebi sladko smetano, solimo in popramo. Serviramo z grahovim pirejem.

SVINJSKA RIBICA S SKORJICO, SOTIRANE BUČKE, KROMPIRJEVA ZLOŽENKA, PAPRIČNA OMAKA

Čas priprave: 30 minut

Sestavine za 4 osebe: 500 g svinjske ribice; 50 g skute; 20 g sončničnih semen; 30 g drobtin; smetana, maslo, jajce; svinjska mrežica; sol, poper, timijan, kumina: Svinjske ribice popečemo, jih obložimo z nadevom iz skute, sončničnih semen, drobtin..., zavijemo v svinjsko mrežico in popčemo.

Krompirjeva zloženka (500 g krompirja, 150 g sira zbrinc, rumenjak, 1 dcl kisle smetane, sol, poper): Krompir očistimo, olupimo, operemo in narežemo na lističe. Skuhamo v slanem kropu. Prvo plast krompirja razporedimo po pomaščenem pekaču, potresemo z naribanim sirom in pokapamo z mešanico kisle smetane in rumenjaka. Tako ponavljamo po plasteh do vrha, na koncu potresemo sir in pečemo pri 180° C približno 30 minut.

Paprična omaka (150 g rdeče paprike, 50 g čebule šalotke, 30 g masla, sol, poper, belo vino, smetana): Šalotko očistimo in drobno sesekljamo. Papriki odstranimo sredico, dobro operemo in narežemo na male kocke. Maslo razpustimo, na njem sotiramo šalotko, dodamo papriko in popražimo. Zalijemo z belim vinom, pokuhamo in dodamo smetano. Kuhamo do mehkega in s paličnim mešalnikom zmiksamo. Precedimo skozi drobno žičnato cedilo.

Bučke (150 g bučk, oljčno olje, provansalska zelišča): Bučke očistimo narežemo na rezance, na segretem olju na hitro popečemo, začinimo z zelišči in soljo.

 

KUHANE HRUŠKE V BELEM VINU S KARAMELOM

Čas priprave: 25 minut

Sestavine za 6 oseb: 3 dcl belega vina, 1 dcl vode, olupek ene limone in pomaranče, cimetova palčka, 2 stroka vanilija, karamel (500 g sladkorja, 2 dcl vode), 6 hrušk.

Hruške očistimo in olupimo, odstranimo peščice. Vino, vodo, olupke, cimet in vanilijev strok zavremo in vstavimo hruške. Dodamo karamel, prevremo, kuhamo toliko časa, da so hruške delno mehke, in ohladimo. Del tekočine pokuhamo, da dobimo omako. Serviramo s polovico hruške, vanilijevim sladoledom na podlagi črne zemlje, kostanjevo kocko, smetano in omako.

Karamel: Sladkor v kozici razpustimo rahlo obarvamo (brez mešanja) in zalijemo z vodo, kuhamo pet minut.

Črna zemlja (3 jajca, 60 g moke, 60 g sladkorja, 2 žlici vode, 50 g kakava, žlica olja): Jajca ločimo in stepemo trd sneg s sladkorjem. Narahlo umešamo vse ostale sestavine in pečemo v pečici pri 170° C, 10 do 12 minut. Znižamo temperaturo in sušimo še pri 70° C 15 do 20 minut. Biskvit popečemo še na maslu in v multipraktiku zmeljemo.

Pena kostanja (150 ml sladke smetane, 200 g kostanja, 70 g sladkorja, 3 lista želatine, 1 žlica ruma): Kostanj olupimo in skuhamo na mleku in ohladimo. Smetano stepemo. Kostanj spiriramo. Po potrebi dodamo malo mleka. Želatino namočimo, razpustimo in dodamo kostanju, sladkamo in vmešamo smetano in žlico ruma. V primeren model vlijemo kostanjevo peno. Postavimo v hladilnik za 2 do 3 ure.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Mladi Slovenci in Madžari odlično kuhajo