Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nasilje pogosto izvajajo najbližji svojci!

 

V Pomurju s spregovorili o nasilju nad starejšimi

Boris Rakuša - policijaV prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je potekala okrogla miza z naslovom »Nasilje nad starejšimi«. Organizirala sta ga Centra za socialno delo Gornja Radgona in Murska Sobota, z namenom razprave ter oblikovanja nadaljnje prakse pri obravnavi nasilja, ki je v današnjem času še posebej pereč problem. Za Slovenijo veljajo podobni podatki kot za celotno Evropo, kjer je letno od 4 do10 odstotkov starejših podvrženih nasilju. Uvodoma je na okrogli mizi direktorica CSD Murska Sobota, mag. Nataša Meolic povedala, da je nasilje nad starejšimi verjetno ena najbolj občutljivih tem, ko govorimo o nasilju v družini.

Starost prinese pozitivne stvari modrost iz življenjskih izkušenj, pomembne so v življenju svojih vnukov pa tudi slabe stvari, kot so slabša psihofizična kondicija, oslabelost, bolezen kar vpliva na to, da gre pri nasilju nad starejšimi nemalokrat za življenjsko ogrožajoče situacije, v katerih se starejši ne morejo braniti. Zato jim država namenja posebno skrb, ki je opredeljena v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008 ter Akcijskem načrtu za preprečevanje nasilja v družini za obdobje 2012/13.

Stroka ugotavlja, da je nasilje nad starejšimi v porastu, a starejši o tem nočejo spregovoriti, saj so takega načina življenja vajeni ali so velikokrat odvisni od povzročitelja nasilja

Da bi opozorili na problem nasilja nad starejšimi, smo na CSD Murska Sobota v letu 2010 pripravili zloženko Nasilje nad starejšimi, ki vsebuje kratke informacije o tem kako prepoznati nasilje in kam se obrniti po pomoč. Veliko pozornost namenjamo osveščanju s poudarkom na tem, da je nasilje nesprejemljivo in kaznivo. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje nasilja in sodelovanje med strokovnimi službami (zdravstva, policije, CSD, društva upokojencev in njihovega projekta Starejši za starejše...), saj zgodnje odkrivanje, posledično vpliva na zmanjšanje obsega nasilja.

Janja Romih, vodja sektorja za storitve in programe socialnega varstva je predstavila nalogo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na področju nasilja nad starejšimi. Poudarila je, da je nasilje nad starejšimi aktualna problematika. Statistični podatki kažejo, da centri za socialno delo obravnavajo vsak peti primer nasilja nad starejšimi, velik del pa ostane prikrit. Poudarila je tudi, da so povzročitelji velikokrat najbližji svojci otroci, vnuki, partnerji. Najpogostejša vrsta nasilja je psihično nasilje, sledijo si pa fizično, ekonomsko, nasilje zaradi zanemarjanje in spolno nasilje. Praksa kaže, da svojci starejše osebe jemljejo iz domov za starejše zaradi lastnih koristi, da lahko potem izkoriščajo dohodke starejših ljudi in tako nad njimi izvajajo ekonomsko nasilje. Romihova je izpostavila primer preventivnega dela na področju nasilja nad starejšimi, in sicer program Starejši za starejše. Izvajanje programa bistveno pripomore k hitrejšemu preprečevanju in opozarjanju nasilja nad starejšimi. Izpostavila je tudi bolezen starejših ljudi – demenco, kjer je potrebno pomagati svojcem, ki se srečajo s tako obliko bolezni. Bolezen, ki pesti veliko število ostarelih, se pogosto izraža v nerazumevanju svojcev. Osebam, ki bolehajo za demenco, se spremeni obnašanje, ki se včasih zdi celo nesramno, kar pa svojci mnogokrat ne razumejo. Posledica nerazumevanja so spori. Zato je svojcem, ki se srečajo s tako obliko bolezni potrebno pomagati, da se starejšim zagotovi dostojanstveno življenje.

Sabina Kodila, strokovna delavka na murskosoboškem CSD je še posebej opozorila, da je potrebno več pozornosti in ozaveščanja posvetiti nasilju nad starejšimi, ki nasilja ne prepoznajo, ampak ga sprejemajo kot način življenja. Stroka socialnega dela postaja vse bolj občutljiva na pojav nasilja nad starejšimi, vendar pa stroka ugotavlja, da je število prijavljenih zadev zelo nizka. Starejši o nasilju ne želijo govoriti oz. spregovoriti saj so v neštetih primerih odvisni od povzročitelja nasilja (njihovih otrok, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, partnerja otrok, vnukov, nečakov, sosedov, znancev ali drugih). Vsakdo, ki doživlja nasilje ima pravico do enake obravnave ne glede na starost. Vsekakor pa je pomembno nadaljevati odprto temo o nasilju nad starejšimi, ki potrebuje še veliko dodatnih strokovnih usmeritev in izpopolnjevanj.

Tako je Mirko Lebarič, predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev dodal, da zelo uspešno izvajajo program Starejši za starejše. Za izvajanje programa skrbi 17 koordinatorjev in čez 300 prostovoljcev. V okviru programa so v letu 2012 izpeljali kar 5.736 obiskov na domu pri osebah, starejših od 69 let. Ugotavljajo, da se je nasilje nad starejšimi povečalo. Poudarja, da je za učinkovito reševanje tako pomembne tematike, kot je nasilje nad starejšimi, potrebno združiti moč vseh institucij, ki so pristojne za preprečevanje nasilja. Pove, da prostovoljci o nasilju, ki ga zaznajo obvestijo pristojne organe. V društvu pa si potem predvsem želijo povratne informacije o nadaljnji obravnavi prijavljenega nasilja.

Policijski inšpektor Boris Rakuša je poudaril, da se na policiji zavedajo nasilja nad starejšimi, ki je še posebej občutljiva skupina ljudi. Policija se zavzema za ničelno toleranco nasilja nad starejšimi. V skladu s pristojnostmi izrekajo ukrepe prepovedi približevanja. Po njegovem je sodelovanje s sodišči, CSD in drugimi organizacijami nujno potrebno in da je to sodelovanje na zelo visoki ravni. Policija zagovarja timsko delo pri obravnavi nasilja v družini. Na policiji beležijo porast nasilja v družini v primerjavi z lanskim letom. Številke kažejo, da vsak tretji dan obravnavajo primer nasilja v družini. Po Rakuševem mnenju je prepoznavanje nasilja zelo pomembno kakor tudi obveščanje in sporočanje tega pristojnim institucijam. Opozoril je na možnost anonimne prijave o nasilju prek e-uprave ali na telefon 080 1200, kjer lahko prijavitelj ostane anonimen. Pomurski policisti so v letošnjem letu obravnavali že čez 80 primerov nasilja v družini, v kar pa so zajete vse oblike nasilja v družini, ne le nasilje nad starejšimi, in izrekli 53 ukrepov prepovedi približevanja. Policisti poudarjajo, da smo nasilje, če smo mu priča, dolžni prijaviti pristojnim službam.

Vodja patronažne službe ZD Murska Sobota ga. Martina Zavec je povedala, da njihova služba deluje predvsem na terenu. Nasilja nad starejšimi ne beležijo, beležijo pa več zanemarjanja otrok. Ugotovila je tudi, da je s starejšimi težko vzpostaviti zaupen odnos in je potrebno veliko časa in veliko obiskov, da se jim ljudje zaupajo o svojih intimnih stvareh. Ko pa pride do tega in jim npr. zaupajo, da se nad njimi izvaja nasilje, pa se težko odločijo kako naj postopajo. Čutijo stisko, ker jih potem prosijo, da naj o tem ne spregovorijo z nikomer. Predstavnica Aktiva socialnih delavcev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jožica Šemičko je dodala, da so zavodi pripravljeni za sodelovanje, ko se pojavi primer nasilja nad starejšimi. V takih primerih hitro poskrbijo za namestitev osebe, ki je ogrožena zaradi nasilja. Problem je, da svojci starejše iz domov vzamejo iz lastnih koristi in se potem okoriščajo z njihovimi dohodki. Ena od oblik nasilja nad starejšimi, o kateri pa se še skoraj nič ne govori, je akviziterstvo, prodaja "pri vratih", je povedala Jožica Šemnički. Starejši pri takšni prodaji na domačem pragu pogosto privolijo v nakupe predmetov, ki jih ne potrebujejo, pod plačilnimi pogoji, ki jih ne razumejo - nekateri akviziterji namreč spretno izkoriščajo slabosti starostnikov. O tej temi, pravi sogovornica, bi bilo treba več govoriti...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nasilje pogosto izvajajo najbližji svojci!