V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nasilje pogosto izvajajo najbližji svojci!

 

V Pomurju s spregovorili o nasilju nad starejšimi

Boris Rakuša - policijaV prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je potekala okrogla miza z naslovom »Nasilje nad starejšimi«. Organizirala sta ga Centra za socialno delo Gornja Radgona in Murska Sobota, z namenom razprave ter oblikovanja nadaljnje prakse pri obravnavi nasilja, ki je v današnjem času še posebej pereč problem. Za Slovenijo veljajo podobni podatki kot za celotno Evropo, kjer je letno od 4 do10 odstotkov starejših podvrženih nasilju. Uvodoma je na okrogli mizi direktorica CSD Murska Sobota, mag. Nataša Meolic povedala, da je nasilje nad starejšimi verjetno ena najbolj občutljivih tem, ko govorimo o nasilju v družini.

Starost prinese pozitivne stvari modrost iz življenjskih izkušenj, pomembne so v življenju svojih vnukov pa tudi slabe stvari, kot so slabša psihofizična kondicija, oslabelost, bolezen kar vpliva na to, da gre pri nasilju nad starejšimi nemalokrat za življenjsko ogrožajoče situacije, v katerih se starejši ne morejo braniti. Zato jim država namenja posebno skrb, ki je opredeljena v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008 ter Akcijskem načrtu za preprečevanje nasilja v družini za obdobje 2012/13.

Stroka ugotavlja, da je nasilje nad starejšimi v porastu, a starejši o tem nočejo spregovoriti, saj so takega načina življenja vajeni ali so velikokrat odvisni od povzročitelja nasilja

Da bi opozorili na problem nasilja nad starejšimi, smo na CSD Murska Sobota v letu 2010 pripravili zloženko Nasilje nad starejšimi, ki vsebuje kratke informacije o tem kako prepoznati nasilje in kam se obrniti po pomoč. Veliko pozornost namenjamo osveščanju s poudarkom na tem, da je nasilje nesprejemljivo in kaznivo. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje nasilja in sodelovanje med strokovnimi službami (zdravstva, policije, CSD, društva upokojencev in njihovega projekta Starejši za starejše...), saj zgodnje odkrivanje, posledično vpliva na zmanjšanje obsega nasilja.

Janja Romih, vodja sektorja za storitve in programe socialnega varstva je predstavila nalogo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na področju nasilja nad starejšimi. Poudarila je, da je nasilje nad starejšimi aktualna problematika. Statistični podatki kažejo, da centri za socialno delo obravnavajo vsak peti primer nasilja nad starejšimi, velik del pa ostane prikrit. Poudarila je tudi, da so povzročitelji velikokrat najbližji svojci otroci, vnuki, partnerji. Najpogostejša vrsta nasilja je psihično nasilje, sledijo si pa fizično, ekonomsko, nasilje zaradi zanemarjanje in spolno nasilje. Praksa kaže, da svojci starejše osebe jemljejo iz domov za starejše zaradi lastnih koristi, da lahko potem izkoriščajo dohodke starejših ljudi in tako nad njimi izvajajo ekonomsko nasilje. Romihova je izpostavila primer preventivnega dela na področju nasilja nad starejšimi, in sicer program Starejši za starejše. Izvajanje programa bistveno pripomore k hitrejšemu preprečevanju in opozarjanju nasilja nad starejšimi. Izpostavila je tudi bolezen starejših ljudi – demenco, kjer je potrebno pomagati svojcem, ki se srečajo s tako obliko bolezni. Bolezen, ki pesti veliko število ostarelih, se pogosto izraža v nerazumevanju svojcev. Osebam, ki bolehajo za demenco, se spremeni obnašanje, ki se včasih zdi celo nesramno, kar pa svojci mnogokrat ne razumejo. Posledica nerazumevanja so spori. Zato je svojcem, ki se srečajo s tako obliko bolezni potrebno pomagati, da se starejšim zagotovi dostojanstveno življenje.

Sabina Kodila, strokovna delavka na murskosoboškem CSD je še posebej opozorila, da je potrebno več pozornosti in ozaveščanja posvetiti nasilju nad starejšimi, ki nasilja ne prepoznajo, ampak ga sprejemajo kot način življenja. Stroka socialnega dela postaja vse bolj občutljiva na pojav nasilja nad starejšimi, vendar pa stroka ugotavlja, da je število prijavljenih zadev zelo nizka. Starejši o nasilju ne želijo govoriti oz. spregovoriti saj so v neštetih primerih odvisni od povzročitelja nasilja (njihovih otrok, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, partnerja otrok, vnukov, nečakov, sosedov, znancev ali drugih). Vsakdo, ki doživlja nasilje ima pravico do enake obravnave ne glede na starost. Vsekakor pa je pomembno nadaljevati odprto temo o nasilju nad starejšimi, ki potrebuje še veliko dodatnih strokovnih usmeritev in izpopolnjevanj.

Tako je Mirko Lebarič, predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev dodal, da zelo uspešno izvajajo program Starejši za starejše. Za izvajanje programa skrbi 17 koordinatorjev in čez 300 prostovoljcev. V okviru programa so v letu 2012 izpeljali kar 5.736 obiskov na domu pri osebah, starejših od 69 let. Ugotavljajo, da se je nasilje nad starejšimi povečalo. Poudarja, da je za učinkovito reševanje tako pomembne tematike, kot je nasilje nad starejšimi, potrebno združiti moč vseh institucij, ki so pristojne za preprečevanje nasilja. Pove, da prostovoljci o nasilju, ki ga zaznajo obvestijo pristojne organe. V društvu pa si potem predvsem želijo povratne informacije o nadaljnji obravnavi prijavljenega nasilja.

Policijski inšpektor Boris Rakuša je poudaril, da se na policiji zavedajo nasilja nad starejšimi, ki je še posebej občutljiva skupina ljudi. Policija se zavzema za ničelno toleranco nasilja nad starejšimi. V skladu s pristojnostmi izrekajo ukrepe prepovedi približevanja. Po njegovem je sodelovanje s sodišči, CSD in drugimi organizacijami nujno potrebno in da je to sodelovanje na zelo visoki ravni. Policija zagovarja timsko delo pri obravnavi nasilja v družini. Na policiji beležijo porast nasilja v družini v primerjavi z lanskim letom. Številke kažejo, da vsak tretji dan obravnavajo primer nasilja v družini. Po Rakuševem mnenju je prepoznavanje nasilja zelo pomembno kakor tudi obveščanje in sporočanje tega pristojnim institucijam. Opozoril je na možnost anonimne prijave o nasilju prek e-uprave ali na telefon 080 1200, kjer lahko prijavitelj ostane anonimen. Pomurski policisti so v letošnjem letu obravnavali že čez 80 primerov nasilja v družini, v kar pa so zajete vse oblike nasilja v družini, ne le nasilje nad starejšimi, in izrekli 53 ukrepov prepovedi približevanja. Policisti poudarjajo, da smo nasilje, če smo mu priča, dolžni prijaviti pristojnim službam.

Vodja patronažne službe ZD Murska Sobota ga. Martina Zavec je povedala, da njihova služba deluje predvsem na terenu. Nasilja nad starejšimi ne beležijo, beležijo pa več zanemarjanja otrok. Ugotovila je tudi, da je s starejšimi težko vzpostaviti zaupen odnos in je potrebno veliko časa in veliko obiskov, da se jim ljudje zaupajo o svojih intimnih stvareh. Ko pa pride do tega in jim npr. zaupajo, da se nad njimi izvaja nasilje, pa se težko odločijo kako naj postopajo. Čutijo stisko, ker jih potem prosijo, da naj o tem ne spregovorijo z nikomer. Predstavnica Aktiva socialnih delavcev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jožica Šemičko je dodala, da so zavodi pripravljeni za sodelovanje, ko se pojavi primer nasilja nad starejšimi. V takih primerih hitro poskrbijo za namestitev osebe, ki je ogrožena zaradi nasilja. Problem je, da svojci starejše iz domov vzamejo iz lastnih koristi in se potem okoriščajo z njihovimi dohodki. Ena od oblik nasilja nad starejšimi, o kateri pa se še skoraj nič ne govori, je akviziterstvo, prodaja "pri vratih", je povedala Jožica Šemnički. Starejši pri takšni prodaji na domačem pragu pogosto privolijo v nakupe predmetov, ki jih ne potrebujejo, pod plačilnimi pogoji, ki jih ne razumejo - nekateri akviziterji namreč spretno izkoriščajo slabosti starostnikov. O tej temi, pravi sogovornica, bi bilo treba več govoriti...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nasilje pogosto izvajajo najbližji svojci!