Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nasilje pogosto izvajajo najbližji svojci!

 

V Pomurju s spregovorili o nasilju nad starejšimi

Boris Rakuša - policijaV prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je potekala okrogla miza z naslovom »Nasilje nad starejšimi«. Organizirala sta ga Centra za socialno delo Gornja Radgona in Murska Sobota, z namenom razprave ter oblikovanja nadaljnje prakse pri obravnavi nasilja, ki je v današnjem času še posebej pereč problem. Za Slovenijo veljajo podobni podatki kot za celotno Evropo, kjer je letno od 4 do10 odstotkov starejših podvrženih nasilju. Uvodoma je na okrogli mizi direktorica CSD Murska Sobota, mag. Nataša Meolic povedala, da je nasilje nad starejšimi verjetno ena najbolj občutljivih tem, ko govorimo o nasilju v družini.

Starost prinese pozitivne stvari modrost iz življenjskih izkušenj, pomembne so v življenju svojih vnukov pa tudi slabe stvari, kot so slabša psihofizična kondicija, oslabelost, bolezen kar vpliva na to, da gre pri nasilju nad starejšimi nemalokrat za življenjsko ogrožajoče situacije, v katerih se starejši ne morejo braniti. Zato jim država namenja posebno skrb, ki je opredeljena v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008 ter Akcijskem načrtu za preprečevanje nasilja v družini za obdobje 2012/13.

Stroka ugotavlja, da je nasilje nad starejšimi v porastu, a starejši o tem nočejo spregovoriti, saj so takega načina življenja vajeni ali so velikokrat odvisni od povzročitelja nasilja

Da bi opozorili na problem nasilja nad starejšimi, smo na CSD Murska Sobota v letu 2010 pripravili zloženko Nasilje nad starejšimi, ki vsebuje kratke informacije o tem kako prepoznati nasilje in kam se obrniti po pomoč. Veliko pozornost namenjamo osveščanju s poudarkom na tem, da je nasilje nesprejemljivo in kaznivo. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje nasilja in sodelovanje med strokovnimi službami (zdravstva, policije, CSD, društva upokojencev in njihovega projekta Starejši za starejše...), saj zgodnje odkrivanje, posledično vpliva na zmanjšanje obsega nasilja.

Janja Romih, vodja sektorja za storitve in programe socialnega varstva je predstavila nalogo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na področju nasilja nad starejšimi. Poudarila je, da je nasilje nad starejšimi aktualna problematika. Statistični podatki kažejo, da centri za socialno delo obravnavajo vsak peti primer nasilja nad starejšimi, velik del pa ostane prikrit. Poudarila je tudi, da so povzročitelji velikokrat najbližji svojci otroci, vnuki, partnerji. Najpogostejša vrsta nasilja je psihično nasilje, sledijo si pa fizično, ekonomsko, nasilje zaradi zanemarjanje in spolno nasilje. Praksa kaže, da svojci starejše osebe jemljejo iz domov za starejše zaradi lastnih koristi, da lahko potem izkoriščajo dohodke starejših ljudi in tako nad njimi izvajajo ekonomsko nasilje. Romihova je izpostavila primer preventivnega dela na področju nasilja nad starejšimi, in sicer program Starejši za starejše. Izvajanje programa bistveno pripomore k hitrejšemu preprečevanju in opozarjanju nasilja nad starejšimi. Izpostavila je tudi bolezen starejših ljudi – demenco, kjer je potrebno pomagati svojcem, ki se srečajo s tako obliko bolezni. Bolezen, ki pesti veliko število ostarelih, se pogosto izraža v nerazumevanju svojcev. Osebam, ki bolehajo za demenco, se spremeni obnašanje, ki se včasih zdi celo nesramno, kar pa svojci mnogokrat ne razumejo. Posledica nerazumevanja so spori. Zato je svojcem, ki se srečajo s tako obliko bolezni potrebno pomagati, da se starejšim zagotovi dostojanstveno življenje.

Sabina Kodila, strokovna delavka na murskosoboškem CSD je še posebej opozorila, da je potrebno več pozornosti in ozaveščanja posvetiti nasilju nad starejšimi, ki nasilja ne prepoznajo, ampak ga sprejemajo kot način življenja. Stroka socialnega dela postaja vse bolj občutljiva na pojav nasilja nad starejšimi, vendar pa stroka ugotavlja, da je število prijavljenih zadev zelo nizka. Starejši o nasilju ne želijo govoriti oz. spregovoriti saj so v neštetih primerih odvisni od povzročitelja nasilja (njihovih otrok, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, partnerja otrok, vnukov, nečakov, sosedov, znancev ali drugih). Vsakdo, ki doživlja nasilje ima pravico do enake obravnave ne glede na starost. Vsekakor pa je pomembno nadaljevati odprto temo o nasilju nad starejšimi, ki potrebuje še veliko dodatnih strokovnih usmeritev in izpopolnjevanj.

Tako je Mirko Lebarič, predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev dodal, da zelo uspešno izvajajo program Starejši za starejše. Za izvajanje programa skrbi 17 koordinatorjev in čez 300 prostovoljcev. V okviru programa so v letu 2012 izpeljali kar 5.736 obiskov na domu pri osebah, starejših od 69 let. Ugotavljajo, da se je nasilje nad starejšimi povečalo. Poudarja, da je za učinkovito reševanje tako pomembne tematike, kot je nasilje nad starejšimi, potrebno združiti moč vseh institucij, ki so pristojne za preprečevanje nasilja. Pove, da prostovoljci o nasilju, ki ga zaznajo obvestijo pristojne organe. V društvu pa si potem predvsem želijo povratne informacije o nadaljnji obravnavi prijavljenega nasilja.

Policijski inšpektor Boris Rakuša je poudaril, da se na policiji zavedajo nasilja nad starejšimi, ki je še posebej občutljiva skupina ljudi. Policija se zavzema za ničelno toleranco nasilja nad starejšimi. V skladu s pristojnostmi izrekajo ukrepe prepovedi približevanja. Po njegovem je sodelovanje s sodišči, CSD in drugimi organizacijami nujno potrebno in da je to sodelovanje na zelo visoki ravni. Policija zagovarja timsko delo pri obravnavi nasilja v družini. Na policiji beležijo porast nasilja v družini v primerjavi z lanskim letom. Številke kažejo, da vsak tretji dan obravnavajo primer nasilja v družini. Po Rakuševem mnenju je prepoznavanje nasilja zelo pomembno kakor tudi obveščanje in sporočanje tega pristojnim institucijam. Opozoril je na možnost anonimne prijave o nasilju prek e-uprave ali na telefon 080 1200, kjer lahko prijavitelj ostane anonimen. Pomurski policisti so v letošnjem letu obravnavali že čez 80 primerov nasilja v družini, v kar pa so zajete vse oblike nasilja v družini, ne le nasilje nad starejšimi, in izrekli 53 ukrepov prepovedi približevanja. Policisti poudarjajo, da smo nasilje, če smo mu priča, dolžni prijaviti pristojnim službam.

Vodja patronažne službe ZD Murska Sobota ga. Martina Zavec je povedala, da njihova služba deluje predvsem na terenu. Nasilja nad starejšimi ne beležijo, beležijo pa več zanemarjanja otrok. Ugotovila je tudi, da je s starejšimi težko vzpostaviti zaupen odnos in je potrebno veliko časa in veliko obiskov, da se jim ljudje zaupajo o svojih intimnih stvareh. Ko pa pride do tega in jim npr. zaupajo, da se nad njimi izvaja nasilje, pa se težko odločijo kako naj postopajo. Čutijo stisko, ker jih potem prosijo, da naj o tem ne spregovorijo z nikomer. Predstavnica Aktiva socialnih delavcev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jožica Šemičko je dodala, da so zavodi pripravljeni za sodelovanje, ko se pojavi primer nasilja nad starejšimi. V takih primerih hitro poskrbijo za namestitev osebe, ki je ogrožena zaradi nasilja. Problem je, da svojci starejše iz domov vzamejo iz lastnih koristi in se potem okoriščajo z njihovimi dohodki. Ena od oblik nasilja nad starejšimi, o kateri pa se še skoraj nič ne govori, je akviziterstvo, prodaja "pri vratih", je povedala Jožica Šemnički. Starejši pri takšni prodaji na domačem pragu pogosto privolijo v nakupe predmetov, ki jih ne potrebujejo, pod plačilnimi pogoji, ki jih ne razumejo - nekateri akviziterji namreč spretno izkoriščajo slabosti starostnikov. O tej temi, pravi sogovornica, bi bilo treba več govoriti...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nasilje pogosto izvajajo najbližji svojci!