Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Predsednik Danilo Türk častni vitez vina
Devetič je zasedalo Združenje slovenskega reda vitezov vina
Kar slovesno in svečano je bilo v prostorih OŠ dr. Pavla Lunačka in Vinski kleti Frelih v Šentrupertu na Dolenjskem, kjer je Združenje slovenskega reda vitezov vina, ki deluje v devetih omizjih po vsej državi, in ki je leta 2004 nastalo iz nekdanjega konzulata Evropskega (Gradiščansko – Panonski) reda vitezov vina, imelo tradicionalni, 9. letni »Viteški zbor«. Na zboru, katerega so popestrili s posebnim kulturnim programom (KUD pevski zbor Vinogradniki ter Saksofonisti Glasbene šole Trebnje), in kjer so prisotne viteze in vitezinje pozdravili konzul Viteškega omizja Dolenjska, Bela krajina in Posavje, Zdravko Mastnak, župan občine Šentrupert Rupert Gole in ambasador Reda vitezov, Milan Kneževič, je kakšnih 80 udov združenja spregovorilo o delu v minulem letu, o financah, sprejeli pa so tudi program dela in finančni načrt za letošnje leto.
Trenutno so v Sloveniji skupaj 113 članice in člani omenjenega viteškega združenja
Sam zbor se je, pod geslom „V čast vinu in domovini“, začel s himno „Hvalnica slovenskemu vinu“. Ob vrhunski vinski kapljici, za katero so poskrbeli predvsem dolenjski, belokranjski in posavski vitezi in drugi vinogradniki iz Vinske dežele Podravje, ter kulinaričnimi dobrotami, za katere so poskrbeli v Vinski kleti Frelih, so obeležili okrogle jubileje članov reda, nekaterim pa so podelili statusne listine (sprejeti so štirje pripravniki, 7 jih je napredovalo iz pripravnika v viteza II. reda, osem iz viteza II. reda, v viteza I. reda ter dva iz viteza I. reda v Viteza vina). Tokrat so izjemoma podelili tudi častna naziva. Tako je častni član Reda postal dr. Palfi Deneš ambasador madžarskih vitezov iz Borlovagrend da Biber Zalai (omizje: Daj mi piti), ki odlično sodeluje s slovenskimi vitezi, zlasti Pomurskim omizjem. Za častnega viteza vina pa je bil imenovan predsednik države, dr. Danilo Türk.
Med člani, od vinogradnikov, do gospodarstvenikov, politikov, pevcev, igralcev, vinskih kraljic, akademikov, politikov…
Sedaj je v Združenju natanko 113 članic in članov (6 pripravnikov, 60 vitezov II. reda, 27 vitezov I. reda ter 20 vitezov vina). In med njimi so prav vsi sloji prebivalstva, kajti kot je v pozdravnem nagovoru dejal ambasador Slovenskega viteškega reda Milan Kneževič, v njihovem združenju ni razlik. In zato ne preseneča, da so med njimi: vinogradniki, podjetniki, gospodarstveniki, politiki, kulturniki, doktorji in magistri znanosti, torej mnogi javni, znani in manj znani državljani, ki častijo vino kot nekaj svetega. Kneževič je izrazil zadovoljstvo in ponos, da „se po naši zaslugi dviguje spoštljivost do slovenskih vin in kultura pitja vina“. Slovenski red vitezov deluje šele deveto leto, a kljub svoji „mladosti“ je članstvo naredilo veliko na promociji vina in kulture pitja. Vitezi skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohranjanje običajev povezanih s slovenskim vinogradništvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, razglašajo žlahtna in plemenita vina v Sloveniji, ob tem vsako leto, v Gornji Radgoni, izbirajo „viteško vino“. V okviru vsega tega pa je, po prepričanju ambasadorja reda Milana Kneževiča, dvig domoljubja. „Delujemo v širšem družbenem interesu, saj nismo strogo zaprti v svoje vrste. V ta namen izdajamo tudi knjige s področja kulinarike in vina“, nam je razlagal ambasador Kneževič.
Na zanimivi in prijetni viteški slovesnosti v Šentrupertu, kjer so pripravili tudi ogled „Dežele kozolcev“ ter cerkve sv. Roperta, smo lahko slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika – vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter »vino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 168 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja...
V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub. Slovenski red deluje v devetih viteških omizij (Pomurje, Ptuj – Ormož, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najvišji skupni organ pa je Svet reda.
