Čeprav je v zimskem času za podeželske ženske nekoliko manj dela, vsaj ko ni potrebno delati na njivah, v vinogradih, sadovnjakih, vrtovih..., za članice Društva podeželskih žena in deklet Gornja Radgona, ki ga vodi predsednica Vesna Bratuša, ni veliko počitka. Poleg obveznosti v gospodinjstvu, v hlevu in še kje, imajo dejavne ženske veliko opravkov tudi z umetniškim ustvarjanjem. In podobno kot že vrsto let podeželske ženske tudi to zimo ustvarjajo v upravnih prostorih Kmetijske zadruge v Gornji Radgoni. Poleg prijetnega druženja, klepeta in izmenjave izkušenj, tudi to zimo, vse od 1. novembra pa tja do velike noči, članice društva v delavnicah ročnih del ustvarjajo različne izdelke.
Društvo podeželskih žena Gornja Radgona, ki ga vodi predsednica Vesna Bratuša, ima v občini Gornja Radgona pomembno vlogo pri ohranjanju kmečkih in ljudskih običajev. V društvu med drugim prirejajo različne tečaje in strokovne ekskurzije, kjer se srečujejo članice in izmenjujejo svoje izkušnje. V zahvalo za sodelovanje in zlasti delo v društvu skozi vse leto, društvo vsako leto ob koncu leta pripravi družabno srečanje, ki ga imenujejo Zaključek leta. In letos so ga pripravile s potepanjem po bližnji okolici. Najprej so odpravile na ogled proizvodnih prostorov uspešnega podjetja Arcont, nato so si ogledale Vrtnarstvo Kurbus, ter obiskale Hišo dišečega traminca Vinogradništva Steyer na Plitvici, kjer so uživale ob degustaciji odličnih vin.Predsednik Danilo Türk častni vitez vina
Devetič je zasedalo Združenje slovenskega reda vitezov vina
Kar slovesno in svečano je bilo v prostorih OŠ dr. Pavla Lunačka in Vinski kleti Frelih v Šentrupertu na Dolenjskem, kjer je Združenje slovenskega reda vitezov vina, ki deluje v devetih omizjih po vsej državi, in ki je leta 2004 nastalo iz nekdanjega konzulata Evropskega (Gradiščansko – Panonski) reda vitezov vina, imelo tradicionalni, 9. letni »Viteški zbor«. Na zboru, katerega so popestrili s posebnim kulturnim programom (KUD pevski zbor Vinogradniki ter Saksofonisti Glasbene šole Trebnje), in kjer so prisotne viteze in vitezinje pozdravili konzul Viteškega omizja Dolenjska, Bela krajina in Posavje, Zdravko Mastnak, župan občine Šentrupert Rupert Gole in ambasador Reda vitezov, Milan Kneževič, je kakšnih 80 udov združenja spregovorilo o delu v minulem letu, o financah, sprejeli pa so tudi program dela in finančni načrt za letošnje leto.
Trenutno so v Sloveniji skupaj 113 članice in člani omenjenega viteškega združenja
Sam zbor se je, pod geslom „V čast vinu in domovini“, začel s himno „Hvalnica slovenskemu vinu“. Ob vrhunski vinski kapljici, za katero so poskrbeli predvsem dolenjski, belokranjski in posavski vitezi in drugi vinogradniki iz Vinske dežele Podravje, ter kulinaričnimi dobrotami, za katere so poskrbeli v Vinski kleti Frelih, so obeležili okrogle jubileje članov reda, nekaterim pa so podelili statusne listine (sprejeti so štirje pripravniki, 7 jih je napredovalo iz pripravnika v viteza II. reda, osem iz viteza II. reda, v viteza I. reda ter dva iz viteza I. reda v Viteza vina). Tokrat so izjemoma podelili tudi častna naziva. Tako je častni član Reda postal dr. Palfi Deneš ambasador madžarskih vitezov iz Borlovagrend da Biber Zalai (omizje: Daj mi piti), ki odlično sodeluje s slovenskimi vitezi, zlasti Pomurskim omizjem. Za častnega viteza vina pa je bil imenovan predsednik države, dr. Danilo Türk.
Med člani, od vinogradnikov, do gospodarstvenikov, politikov, pevcev, igralcev, vinskih kraljic, akademikov, politikov…
Sedaj je v Združenju natanko 113 članic in članov (6 pripravnikov, 60 vitezov II. reda, 27 vitezov I. reda ter 20 vitezov vina). In med njimi so prav vsi sloji prebivalstva, kajti kot je v pozdravnem nagovoru dejal ambasador Slovenskega viteškega reda Milan Kneževič, v njihovem združenju ni razlik. In zato ne preseneča, da so med njimi: vinogradniki, podjetniki, gospodarstveniki, politiki, kulturniki, doktorji in magistri znanosti, torej mnogi javni, znani in manj znani državljani, ki častijo vino kot nekaj svetega. Kneževič je izrazil zadovoljstvo in ponos, da „se po naši zaslugi dviguje spoštljivost do slovenskih vin in kultura pitja vina“. Slovenski red vitezov deluje šele deveto leto, a kljub svoji „mladosti“ je članstvo naredilo veliko na promociji vina in kulture pitja. Vitezi skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohranjanje običajev povezanih s slovenskim vinogradništvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, razglašajo žlahtna in plemenita vina v Sloveniji, ob tem vsako leto, v Gornji Radgoni, izbirajo „viteško vino“. V okviru vsega tega pa je, po prepričanju ambasadorja reda Milana Kneževiča, dvig domoljubja. „Delujemo v širšem družbenem interesu, saj nismo strogo zaprti v svoje vrste. V ta namen izdajamo tudi knjige s področja kulinarike in vina“, nam je razlagal ambasador Kneževič.
Na zanimivi in prijetni viteški slovesnosti v Šentrupertu, kjer so pripravili tudi ogled „Dežele kozolcev“ ter cerkve sv. Roperta, smo lahko slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika – vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter »vino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 168 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja...
V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub. Slovenski red deluje v devetih viteških omizij (Pomurje, Ptuj – Ormož, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najvišji skupni organ pa je Svet reda.
