Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bitko smo dobili, vojne še ne!

 

Več kot 1000 v Avstriji zaposlenih Slovencev, v Apačah na informativnem shodu proti dvojnim obdavčitvam

Protest v ApačahNe le v večjih mestih, kjer iz dneva v dan bolj ostro protestirajo proti županom, vladi, tajkunom..., temveč tudi v manjših krajih te dni potekajo različni protestni shodi. In takšnega je v soboto zvečer v večnamenski dvorani v Apačah pri Gornji Radgoni pripravila Civilna iniciativa (CI) Apače, ki je pred leti že dokazovala problematiko dvojnega obdavčevanja zaslužkov delavcev iz Slovenije, ki se na delo vozijo v sosednjo Avstrijo. Tokrat je CI Apače, ki jo vodi Dušan Cvetko pripravila protestni shod, na katerem je več kot 1000 v Avstriji zaposlenih Slovencev, ne le iz Pomurja in Štajerske, temveč tudi s Koroške, Gorenjske, osrednje Slovenije in drugih delov države, izrazila ostro nestrinjanje z namerami vlade, da zanje ukine veljavne olajšave.

Ker vlada sicer zdaj pri tem predlogu ne vztraja več, so na shodu, ki se ga je udeležilo tudi nekaj poslancev DZ (Jasmina Opec, Alenka Gomboc in Marjan Pojbič), davčni svetovalec Siniša Mitrovič, apaški župan Franc Pižmoht, ter predstavniki civilne iniciative iz cele države, prisotne slovenske delavce, ki se na delo vozijo v Avstrijo, seznanili z zadnjimi informacijami. Delavci si namreč želijo dolgoročne rešitve, da jim ne bo potrebno vsakih nekaj let, ko na oblast pride nova vlada, trepetati za svoj status. Tokrat je bilo slišati, tudi da so bitko dobili, vojne še ne, in zato želijo, da bi se dosegel meddržavni sporazum, ki bi zadevo trajno uredil.

Tokratni shod v apaški športni dvorani je sprva bil mišljen kot protestni shod, a so ga organizatorji zdaj, očitno tudi pod vplivom za njih pozitivnih napovedi vlade, poimenovali kot informativni sestanek, na katerem so ljudem pojasnili, kaj je vlada v resnici sprejela in kakšni bodo njihovi naslednji koraki. Kot je povedal vodja CI Dušan Cvetko, je vlada s pomočjo parlamentarnega odbora za finance na podlagi njihovega vloženega amandmaja obravnavala problematiko in umaknila svoj predlog iz predlaganih sprememb zakona o dohodnini. Če bi pri njem obveljalo, bi bilo po neuradnih ocenah med 12.000 in 15.000 delavcev migrantov, ki živijo v Sloveniji, na delo pa se dnevno ali tedensko vozijo v Avstrijo, dvojno obdavčenih. Glede na razmere na trgu dela v Sloveniji se bo številka po besedah Cvetka v prihodnje le še povečevala. „Lahko le rečemo hvala lepa Avstriji, da je sploh na velika vrata odprla svoj trg, saj se sprašujemo, kaj bi delale te družine, če ne bi našle službe tam. V Sloveniji namreč dela ni, vsaj na našem območju ne“, je dodal Cvetko.

Predstavniki CI imajo samo eno zahtevo, ki izhaja že iz leta 2007, in sicer da se nadaljuje s postopkom spremembe veljavne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja z Avstrijo, ki sta jo prejšnja Janševa vlada in finančno ministrstvo že potrdila, a je nato prišlo do volitev, Pahorjeva vlada pa po Cvetkovih besedah procesa ni dokončala. S prejšnjim finančnim ministrom Francom Križaničem so problematiko reševali s posebno davčno olajšavo, ki je bila za delavce v tistem trenutku sprejemljiva, opravljen pa je bil tudi odpis obveznosti za pretekla leta. „Vedeli smo, da to ni končna rešitev, a nismo pričakovali, da se bo tudi ta vlada po dveh letih spustila v zadevo in nam olajšavo skušala ukiniti“, je dejal Cvetko.

Z najnovejšo odločitvijo vlade so zadovoljni, niso pa zadovoljni zaradi dejstva, da ne vedo, kaj jih čaka v prihodnosti, ob tem pa se ta negotovost vleče že sedem let in ji ni videti konca. Kot je dejal Cvetko, so sami predstavili najmanj 50 različnih izračunov in študij, vendar do zaključkov še danes niso prišli. Za delavce je idealna rešitev le ena, da se sprejme konvencija z Avstrijo na način, da bodo njihovi osebni dohodki obdavčeni le v Avstriji oziroma tam, kjer jih prejemajo. Državni zbor je sicer minuli teden na izredni seji začel z obravnavo predloga novele zakona o dohodnini, ki ga podpirajo v vseh poslanskih skupinah. Vlada po zadnjih informacijah ne vztraja več pri ukinitvi posebne osebne olajšave od dohodkov čezmejnih delovnih migrantov. Kot je ob obravnavi v DZ povedal finančni minister Janez Šušteršič, je ta olajšava predmet ustavne presoje in tudi sami zavezanci so dali drugačne predloge, zato bo vlada z morebitnim posegom vanjo počakala.

CI Apače je sicer bila ustanovljena aprila 2006, in tako neumorno vztraja in dela že polnih šest let. Na 9. shodu so se zbrali predvsem, kjer je Vlada RS na svoji redni seji dne 4.10. letos sprejela ukrep, da se ukine posebna osebna olajšava za čezmejne migrante. S sprejetjem tega sklepa je Vlada RS negirala sklep prejšnje Vlade RS ter Ministrstva za finance RS iz decembra 2009 s katerim je sklenila, da se z novelo zakona uvede posebna osebna olajšava za rezidente čezmejne migrante kateri dosegajo dohodke iz delovnega razmerja z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije. „In zdaj, po zamenjavi vlade ter ministrov so na podlagi gospodarske krize, ki je zajela tudi Slovenijo prišli na idejo, da se nam ukine tako imenovani privilegij, katerega uživamo v tej državi. Zato je odbor CI Apače takoj ukrepal in smo že 8.10.2012 poslali protestno pismo Ministrstvu za finance RS ter tudi Vladi RS, katero smo med drugim tudi vprašali: od kod sedaj pravica, da nas samo po dveh letih ponovno postavlja v nesprejemljiv položaj, kajti naši argumenti ostajajo vsa leta isti in ni prav nobenih utemeljenih razlogov, da danes razmišljajo v Vladi RS spet drugače. Jasno smo jim dali vedeti, da slovenski delavec ni krivec za prazno državno blagajno in krivce morajo iskati drugje, prav tako nikakor ne bomo dovolili, da bodo z našim težko prigaranim denarjem katerega si služimo v tujini, prav mi polnili to prazno državno blagajno. Tudi mi dobivamo občutek, da za temi načrtovanimi akcijami proti nam stojijo nekateri ljudje med katerimi še vedno prevlada velika zmota o naših bajnih zaslužkih iz tujine in kateri ne plačujemo ne davka v Sloveniji in ne davka v Avstriji in da smo tudi prav mi tisti, ki izkoriščamo te javne dobrine, katere nam nudi Republika Slovenija“, je razlagal Cvetko, ki je izrazil zadovoljstvo, da je vlada, po njihovem srečanju s finančnim ministrom Šušteršičem in državnim sekretarjem Živkovičem, spremenila mnenje...

Kljub temu so s shoda v Apačah na Ministrstvo za finance in s tem na Vlado RS naslovili zahtevo, za „takojšnje nadaljevanje postopka spremembe konvencije med Republiko Sloveniji in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na premoženje v skladu s sklepom Vlade RS z dne 15.4.2007, s katerim nam je bilo zagotovljeno obdavčevanje naših osebnih prejemkov le v državi vira, torej v republiki Avstriji“.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Bitko smo dobili, vojne še ne!