Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Vozniška kultura" na invalidskih parkiriščih

 

Mnogi vozniki ne upoštevajo parkirnih označb 

ParkiranjeV zadnjih desetletjih je Evropska unija sicer naredila velik korak od zaščitnega odnosa do invalida k prizadevanju za to, da bi invalidom omogočili, da sami vodijo svoje življenje in prevzemajo odgovornost za svoje odločitve. Invalidi upravičeno zahtevajo enake možnosti in dostop do vseh družbenih koristi, kar pomeni možnost integriranega izobraževanja, dostop do novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih programov, športnih in drugih aktivnosti ter do storitev in izdelkov. Sploh pa so invalidi zelo raznolika skupina ljudi. Leta 1993 je Generalna skupščina ZN sprejela standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov.

Standardna pravila so povzela novejše poglede in pričakovanja na področju invalidske problematike. V veliki meri temeljijo na zamislih, ki so jih razvili sami invalidi in njihove organizacije, in dajejo večji poudarek človekovim pravicam.

Pomurski policisti in občinski redarji s skupnimi močmi v »vojno« z vozniki, ki parkirajo na parkirnih prostorih namenjenih za invalide, čeprav je teh v regiji že tako daleč premalo

Potrebno je opozoriti, da invalidi nimajo vedno enakih možnosti kot drugi državljani. Četudi so jim z zakonodajo zagotovljene socialne pravice, pa jim ni vedno zagotovljena pravica do enake udeležbe. To še je posebej opazno v cestnem prometu. Kljub temu da je Zakon o varnosti v cestnem prometu kot posebno kategorijo udeležencev v cestnem prometu v ospredje postavil zaščito starejših, otrok in invalidov, je prevečkrat opaziti kršitve, ki so povezane z parkiranjem vozil in dostopom do različnih objektov. „Zakon o varnosti cestnega prometa prepoveduje ustavljanje in parkiranje na parkirnih prostorih za invalide mestih, razen za: osebe, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo in osebe z mišičnimi in živčno mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno okvaro, težko telesno prizadete osebe, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb; spremljevalec, ki vozi in spremlja invalidno osebo, ki sama ne more ali ne sme voziti motornega vozila, težko duševno prizadeto osebo, ki ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb ali osebo, ki je slepa; ter spremljevalec, ki vozi in spremlja mladoletno osebo, ki je težko telesno ali duševno prizadeta oziroma je zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirana pri gibanju«, pravi mag. Srečko Šteiner, prometni inšpektor na SUP PU Murska Sobota, ki dodaja, da v takšnem primeru mora voznik označiti parkirano vozilo z veljavno parkirno karto, katero za invalide na njeno zahtevo izda upravna enota, na območju katere ima stalno prebivališče ali začasno prebivališče oziroma sedež. Za kršitve je sicer predpisana globa v višini 80,00 evrov.

In ker je v Pomurju še vedno daleč preveč kršitev omenjenega predpisa, čeprav je tako in tako premajhno število tovrstnih označenih parkirnih mest, so se v zadevo bolj aktivno vključili tudi policisti Policijske uprave Murska Sobota, ter občinski redarji. Tokrat smo spremljali patruljo PP Gornja Radgona, na čelu s pomočnikom komandirja Bojana Sabotina in vodje patrulje Simona Šipka, ter občinskega redarja Martina Španbauerja, ki so izvedli poostren nadzor s poudarkom na ugotavljanju kršitev-parkiranje vozil na mestih označenih za invalide. In nadzor je žal potrdil, znano dejstvo, da je mnogim voznikom malo mar kje bodo parkirali. Tako je ugotovljeno, da vsaj petina voznikov krši omenjeni predpis. Policisti in redar so nekaterim izrekli opozorila, večini kršiteljev pa so zaradi nepravilnega parkiranja izdali plačilni nalog na kraju kršitve.

Kot pravi Bojan Sabotin, je tudi tokratna akcija pokazala, da je še vedno veliko preveč voznikov, ki ne upoštevajo, da so označeni parkirni prostori namenjeni samo invalidom. Zato bodo poostrene akcije nadaljevali in mogoče bodo „udarci po denarnici“ le prepričali nevestne voznike. Z uvedbo redarske službe se stanje sicer nekoliko izboljšuje, a očitno bo potrebno še nekaj izdanih plačilnih nalogov...Vsakodnevno smo namreč lahko priča nevestnemu ravnanju nekaterih voznikov, ki brezobzirno puščajo svoje avtomobile na mestih namenjenih invalidom, ki jim je tako onemogočeno parkiranje. „Zavedamo se, da čez noč navad kršiteljev ne bomo odpravili, poskušali pa bomo ozaveščati, opozarjati in z argumenti dokazovati zakaj naj na invalidskih parkirnih mestih parkirajo le invalidi. S tem invalidu olajšamo pristop do javnih ustanov pa naj gre za občino, zdravstveni dom, lekarno, knjižnico ali do podjetja, ki nudi storitve, ali pa mu z bližnjim parkiranjem omogočimo dostop do kina, gledališča, galerije itd. Invalid je oseba, ki status pridobi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih ali pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Je oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje“, poudarjajo policisti.

VZELI STE MI PARKIRIŠČE - BOSTE TUDI INVALIDNOST?

Tako kot povsod, kjer je premalo ustreznih parkirišč, se tudi predstavniki Medobčinskega društva invalidov (MDI) Gornja Radgona, v katerem je skoraj 800 invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, vključujejo v različne akcije, s katerimi skušajo ozaveščati voznike, da ne parkirajo na mestih namenjenih za invalide. Gre za tako imenovano „Civilizirano parkiranje“ oz. »Parkirali ste na mestu za invalide – zakaj tako«. Po drugi strani pa so opozarjali tudi z gesli „Vzeli ste mi parkirišče – boste tudi invalidnosti“? In v nekaj dneh so se sprehodili po večjih središčih štirih omenjenih občin, kjer so predvsem »opozarjali« nevestne voznike motornih vozil, ki so parkirali na parkiriščih namenjenih za invalide, za brisalce so jim zatikali poseben opozorilni letak. Sicer pa je na radgonskem območju zelo malo parkirišč obeleženih za invalide...

Invalidi si želijo pozitivne invalidske državne politike

Vsako leto, 3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Združeni narodi ob tem poudarjajo pomen odstranjevanja ovir za boljše vključevanje invalidov, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije pa si po koncu vladnih reformnih ukrepov želi oblikovanja pozitivne invalidske državne politike. Združeni narodi so 3. december kot mednarodni dan invalidov razglasili leta 1992. Kot je v letošnji poslanici zapisal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, so bile Paraolimpijske igre v Londonu opomnik, da imajo invalidi velik potencial, ki navdihuje. Poudaril je, da je pomembno zagotavljanje enakih možnosti za vse. Geslo letošnjega dneva invalidov je Odpravljanje ovir za ustvarjanje vključujoče in dostopne družbe za vse.

Po besedah predsednika Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borisa Šuštaršiča se invalidi zavedajo, da so del družbe in da delijo usodo z ostalim prebivalstvom, zato je jasno, da ukrepi zaradi krize prizadenejo tudi invalide. Pri tem pa je poudaril, da nasprotujejo ukrepom, ki bi bili izrecno usmerjeni proti potrebam ali pravicam invalidov. Šuštaršič je povedal tudi, da večja slovenska mesta glede urejenosti po meri invalidov vidno napredujejo. Pojasnil je, da se sam kot uporabnik invalidskega vozička z mnogo manj težav giba po Ljubljani kot na primer po Bruslju.

Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) tistim slovenskim občinam, ki se odzivajo na potrebe invalidom, podeljuje listine Občina po meri invalidov. Letos bodo listine prejele Mestna občina Ptuj, MO Murska Sobota in MO Nova Gorica. V ZDIS sicer ob mednarodnem dnevu invalidov glede njihovega zaposlovanja opozarjajo, da je stopnja brezposelnosti med invalidi še veliko višja kot pri ostalih delavcih. Njihovi dohodki so v povprečju nižji, njihovi socialni problemi pa bistveno bolj izraženi, so pojasnili.

Število invalidov se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije povečuje, na to vplivata staranje prebivalstva in povečevanje pojava kroničnih bolezni, so zapisali na spletni strani Statističnega urada RS (Surs). Kot ocenjujejo, živi z lažjo ali težjo vrsto invalidnosti približno 15 odstotkov ali več kot milijarda svetovnega prebivalstva. Težjo obliko invalidnosti ima od 2,2 do 3,8 odstotka prebivalcev, kar pomeni, da imajo ohromele vse ude, hudo depresijo ali slepoto. Med invalidi je tudi 90 milijonov otrok, kar predstavlja pet odstotkov, 13 milijonov med njimi je težjih invalidov. V EU za lažjo ali težjo obliko invalidnosti vsak šesti prebivalec, med starejšimi od 75 let pa jih trpi za določeno vrsto invalidnosti več kot tretjina. Približno četrtina svetovnega prebivalstva pa invalidnost občuti tako, da živijo z invalidom v družinski skupnosti ali mu pomagajo pri negi, so še zapisali na Sursu.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Vozniška kultura" na invalidskih parkiriščih