Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Vozniška kultura" na invalidskih parkiriščih

 

Mnogi vozniki ne upoštevajo parkirnih označb 

ParkiranjeV zadnjih desetletjih je Evropska unija sicer naredila velik korak od zaščitnega odnosa do invalida k prizadevanju za to, da bi invalidom omogočili, da sami vodijo svoje življenje in prevzemajo odgovornost za svoje odločitve. Invalidi upravičeno zahtevajo enake možnosti in dostop do vseh družbenih koristi, kar pomeni možnost integriranega izobraževanja, dostop do novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih programov, športnih in drugih aktivnosti ter do storitev in izdelkov. Sploh pa so invalidi zelo raznolika skupina ljudi. Leta 1993 je Generalna skupščina ZN sprejela standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov.

Standardna pravila so povzela novejše poglede in pričakovanja na področju invalidske problematike. V veliki meri temeljijo na zamislih, ki so jih razvili sami invalidi in njihove organizacije, in dajejo večji poudarek človekovim pravicam.

Pomurski policisti in občinski redarji s skupnimi močmi v »vojno« z vozniki, ki parkirajo na parkirnih prostorih namenjenih za invalide, čeprav je teh v regiji že tako daleč premalo

Potrebno je opozoriti, da invalidi nimajo vedno enakih možnosti kot drugi državljani. Četudi so jim z zakonodajo zagotovljene socialne pravice, pa jim ni vedno zagotovljena pravica do enake udeležbe. To še je posebej opazno v cestnem prometu. Kljub temu da je Zakon o varnosti v cestnem prometu kot posebno kategorijo udeležencev v cestnem prometu v ospredje postavil zaščito starejših, otrok in invalidov, je prevečkrat opaziti kršitve, ki so povezane z parkiranjem vozil in dostopom do različnih objektov. „Zakon o varnosti cestnega prometa prepoveduje ustavljanje in parkiranje na parkirnih prostorih za invalide mestih, razen za: osebe, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo in osebe z mišičnimi in živčno mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno okvaro, težko telesno prizadete osebe, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb; spremljevalec, ki vozi in spremlja invalidno osebo, ki sama ne more ali ne sme voziti motornega vozila, težko duševno prizadeto osebo, ki ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb ali osebo, ki je slepa; ter spremljevalec, ki vozi in spremlja mladoletno osebo, ki je težko telesno ali duševno prizadeta oziroma je zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirana pri gibanju«, pravi mag. Srečko Šteiner, prometni inšpektor na SUP PU Murska Sobota, ki dodaja, da v takšnem primeru mora voznik označiti parkirano vozilo z veljavno parkirno karto, katero za invalide na njeno zahtevo izda upravna enota, na območju katere ima stalno prebivališče ali začasno prebivališče oziroma sedež. Za kršitve je sicer predpisana globa v višini 80,00 evrov.

In ker je v Pomurju še vedno daleč preveč kršitev omenjenega predpisa, čeprav je tako in tako premajhno število tovrstnih označenih parkirnih mest, so se v zadevo bolj aktivno vključili tudi policisti Policijske uprave Murska Sobota, ter občinski redarji. Tokrat smo spremljali patruljo PP Gornja Radgona, na čelu s pomočnikom komandirja Bojana Sabotina in vodje patrulje Simona Šipka, ter občinskega redarja Martina Španbauerja, ki so izvedli poostren nadzor s poudarkom na ugotavljanju kršitev-parkiranje vozil na mestih označenih za invalide. In nadzor je žal potrdil, znano dejstvo, da je mnogim voznikom malo mar kje bodo parkirali. Tako je ugotovljeno, da vsaj petina voznikov krši omenjeni predpis. Policisti in redar so nekaterim izrekli opozorila, večini kršiteljev pa so zaradi nepravilnega parkiranja izdali plačilni nalog na kraju kršitve.

Kot pravi Bojan Sabotin, je tudi tokratna akcija pokazala, da je še vedno veliko preveč voznikov, ki ne upoštevajo, da so označeni parkirni prostori namenjeni samo invalidom. Zato bodo poostrene akcije nadaljevali in mogoče bodo „udarci po denarnici“ le prepričali nevestne voznike. Z uvedbo redarske službe se stanje sicer nekoliko izboljšuje, a očitno bo potrebno še nekaj izdanih plačilnih nalogov...Vsakodnevno smo namreč lahko priča nevestnemu ravnanju nekaterih voznikov, ki brezobzirno puščajo svoje avtomobile na mestih namenjenih invalidom, ki jim je tako onemogočeno parkiranje. „Zavedamo se, da čez noč navad kršiteljev ne bomo odpravili, poskušali pa bomo ozaveščati, opozarjati in z argumenti dokazovati zakaj naj na invalidskih parkirnih mestih parkirajo le invalidi. S tem invalidu olajšamo pristop do javnih ustanov pa naj gre za občino, zdravstveni dom, lekarno, knjižnico ali do podjetja, ki nudi storitve, ali pa mu z bližnjim parkiranjem omogočimo dostop do kina, gledališča, galerije itd. Invalid je oseba, ki status pridobi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih ali pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Je oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje“, poudarjajo policisti.

VZELI STE MI PARKIRIŠČE - BOSTE TUDI INVALIDNOST?

Tako kot povsod, kjer je premalo ustreznih parkirišč, se tudi predstavniki Medobčinskega društva invalidov (MDI) Gornja Radgona, v katerem je skoraj 800 invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, vključujejo v različne akcije, s katerimi skušajo ozaveščati voznike, da ne parkirajo na mestih namenjenih za invalide. Gre za tako imenovano „Civilizirano parkiranje“ oz. »Parkirali ste na mestu za invalide – zakaj tako«. Po drugi strani pa so opozarjali tudi z gesli „Vzeli ste mi parkirišče – boste tudi invalidnosti“? In v nekaj dneh so se sprehodili po večjih središčih štirih omenjenih občin, kjer so predvsem »opozarjali« nevestne voznike motornih vozil, ki so parkirali na parkiriščih namenjenih za invalide, za brisalce so jim zatikali poseben opozorilni letak. Sicer pa je na radgonskem območju zelo malo parkirišč obeleženih za invalide...

Invalidi si želijo pozitivne invalidske državne politike

Vsako leto, 3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Združeni narodi ob tem poudarjajo pomen odstranjevanja ovir za boljše vključevanje invalidov, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije pa si po koncu vladnih reformnih ukrepov želi oblikovanja pozitivne invalidske državne politike. Združeni narodi so 3. december kot mednarodni dan invalidov razglasili leta 1992. Kot je v letošnji poslanici zapisal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, so bile Paraolimpijske igre v Londonu opomnik, da imajo invalidi velik potencial, ki navdihuje. Poudaril je, da je pomembno zagotavljanje enakih možnosti za vse. Geslo letošnjega dneva invalidov je Odpravljanje ovir za ustvarjanje vključujoče in dostopne družbe za vse.

Po besedah predsednika Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borisa Šuštaršiča se invalidi zavedajo, da so del družbe in da delijo usodo z ostalim prebivalstvom, zato je jasno, da ukrepi zaradi krize prizadenejo tudi invalide. Pri tem pa je poudaril, da nasprotujejo ukrepom, ki bi bili izrecno usmerjeni proti potrebam ali pravicam invalidov. Šuštaršič je povedal tudi, da večja slovenska mesta glede urejenosti po meri invalidov vidno napredujejo. Pojasnil je, da se sam kot uporabnik invalidskega vozička z mnogo manj težav giba po Ljubljani kot na primer po Bruslju.

Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) tistim slovenskim občinam, ki se odzivajo na potrebe invalidom, podeljuje listine Občina po meri invalidov. Letos bodo listine prejele Mestna občina Ptuj, MO Murska Sobota in MO Nova Gorica. V ZDIS sicer ob mednarodnem dnevu invalidov glede njihovega zaposlovanja opozarjajo, da je stopnja brezposelnosti med invalidi še veliko višja kot pri ostalih delavcih. Njihovi dohodki so v povprečju nižji, njihovi socialni problemi pa bistveno bolj izraženi, so pojasnili.

Število invalidov se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije povečuje, na to vplivata staranje prebivalstva in povečevanje pojava kroničnih bolezni, so zapisali na spletni strani Statističnega urada RS (Surs). Kot ocenjujejo, živi z lažjo ali težjo vrsto invalidnosti približno 15 odstotkov ali več kot milijarda svetovnega prebivalstva. Težjo obliko invalidnosti ima od 2,2 do 3,8 odstotka prebivalcev, kar pomeni, da imajo ohromele vse ude, hudo depresijo ali slepoto. Med invalidi je tudi 90 milijonov otrok, kar predstavlja pet odstotkov, 13 milijonov med njimi je težjih invalidov. V EU za lažjo ali težjo obliko invalidnosti vsak šesti prebivalec, med starejšimi od 75 let pa jih trpi za določeno vrsto invalidnosti več kot tretjina. Približno četrtina svetovnega prebivalstva pa invalidnost občuti tako, da živijo z invalidom v družinski skupnosti ali mu pomagajo pri negi, so še zapisali na Sursu.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Vozniška kultura" na invalidskih parkiriščih