Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Vozniška kultura" na invalidskih parkiriščih

 

Mnogi vozniki ne upoštevajo parkirnih označb 

ParkiranjeV zadnjih desetletjih je Evropska unija sicer naredila velik korak od zaščitnega odnosa do invalida k prizadevanju za to, da bi invalidom omogočili, da sami vodijo svoje življenje in prevzemajo odgovornost za svoje odločitve. Invalidi upravičeno zahtevajo enake možnosti in dostop do vseh družbenih koristi, kar pomeni možnost integriranega izobraževanja, dostop do novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih programov, športnih in drugih aktivnosti ter do storitev in izdelkov. Sploh pa so invalidi zelo raznolika skupina ljudi. Leta 1993 je Generalna skupščina ZN sprejela standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov.

Standardna pravila so povzela novejše poglede in pričakovanja na področju invalidske problematike. V veliki meri temeljijo na zamislih, ki so jih razvili sami invalidi in njihove organizacije, in dajejo večji poudarek človekovim pravicam.

Pomurski policisti in občinski redarji s skupnimi močmi v »vojno« z vozniki, ki parkirajo na parkirnih prostorih namenjenih za invalide, čeprav je teh v regiji že tako daleč premalo

Potrebno je opozoriti, da invalidi nimajo vedno enakih možnosti kot drugi državljani. Četudi so jim z zakonodajo zagotovljene socialne pravice, pa jim ni vedno zagotovljena pravica do enake udeležbe. To še je posebej opazno v cestnem prometu. Kljub temu da je Zakon o varnosti v cestnem prometu kot posebno kategorijo udeležencev v cestnem prometu v ospredje postavil zaščito starejših, otrok in invalidov, je prevečkrat opaziti kršitve, ki so povezane z parkiranjem vozil in dostopom do različnih objektov. „Zakon o varnosti cestnega prometa prepoveduje ustavljanje in parkiranje na parkirnih prostorih za invalide mestih, razen za: osebe, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro, osebe z multiplo sklerozo in osebe z mišičnimi in živčno mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno okvaro, težko telesno prizadete osebe, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb; spremljevalec, ki vozi in spremlja invalidno osebo, ki sama ne more ali ne sme voziti motornega vozila, težko duševno prizadeto osebo, ki ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb ali osebo, ki je slepa; ter spremljevalec, ki vozi in spremlja mladoletno osebo, ki je težko telesno ali duševno prizadeta oziroma je zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirana pri gibanju«, pravi mag. Srečko Šteiner, prometni inšpektor na SUP PU Murska Sobota, ki dodaja, da v takšnem primeru mora voznik označiti parkirano vozilo z veljavno parkirno karto, katero za invalide na njeno zahtevo izda upravna enota, na območju katere ima stalno prebivališče ali začasno prebivališče oziroma sedež. Za kršitve je sicer predpisana globa v višini 80,00 evrov.

In ker je v Pomurju še vedno daleč preveč kršitev omenjenega predpisa, čeprav je tako in tako premajhno število tovrstnih označenih parkirnih mest, so se v zadevo bolj aktivno vključili tudi policisti Policijske uprave Murska Sobota, ter občinski redarji. Tokrat smo spremljali patruljo PP Gornja Radgona, na čelu s pomočnikom komandirja Bojana Sabotina in vodje patrulje Simona Šipka, ter občinskega redarja Martina Španbauerja, ki so izvedli poostren nadzor s poudarkom na ugotavljanju kršitev-parkiranje vozil na mestih označenih za invalide. In nadzor je žal potrdil, znano dejstvo, da je mnogim voznikom malo mar kje bodo parkirali. Tako je ugotovljeno, da vsaj petina voznikov krši omenjeni predpis. Policisti in redar so nekaterim izrekli opozorila, večini kršiteljev pa so zaradi nepravilnega parkiranja izdali plačilni nalog na kraju kršitve.

Kot pravi Bojan Sabotin, je tudi tokratna akcija pokazala, da je še vedno veliko preveč voznikov, ki ne upoštevajo, da so označeni parkirni prostori namenjeni samo invalidom. Zato bodo poostrene akcije nadaljevali in mogoče bodo „udarci po denarnici“ le prepričali nevestne voznike. Z uvedbo redarske službe se stanje sicer nekoliko izboljšuje, a očitno bo potrebno še nekaj izdanih plačilnih nalogov...Vsakodnevno smo namreč lahko priča nevestnemu ravnanju nekaterih voznikov, ki brezobzirno puščajo svoje avtomobile na mestih namenjenih invalidom, ki jim je tako onemogočeno parkiranje. „Zavedamo se, da čez noč navad kršiteljev ne bomo odpravili, poskušali pa bomo ozaveščati, opozarjati in z argumenti dokazovati zakaj naj na invalidskih parkirnih mestih parkirajo le invalidi. S tem invalidu olajšamo pristop do javnih ustanov pa naj gre za občino, zdravstveni dom, lekarno, knjižnico ali do podjetja, ki nudi storitve, ali pa mu z bližnjim parkiranjem omogočimo dostop do kina, gledališča, galerije itd. Invalid je oseba, ki status pridobi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih ali pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Je oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje“, poudarjajo policisti.

VZELI STE MI PARKIRIŠČE - BOSTE TUDI INVALIDNOST?

Tako kot povsod, kjer je premalo ustreznih parkirišč, se tudi predstavniki Medobčinskega društva invalidov (MDI) Gornja Radgona, v katerem je skoraj 800 invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, vključujejo v različne akcije, s katerimi skušajo ozaveščati voznike, da ne parkirajo na mestih namenjenih za invalide. Gre za tako imenovano „Civilizirano parkiranje“ oz. »Parkirali ste na mestu za invalide – zakaj tako«. Po drugi strani pa so opozarjali tudi z gesli „Vzeli ste mi parkirišče – boste tudi invalidnosti“? In v nekaj dneh so se sprehodili po večjih središčih štirih omenjenih občin, kjer so predvsem »opozarjali« nevestne voznike motornih vozil, ki so parkirali na parkiriščih namenjenih za invalide, za brisalce so jim zatikali poseben opozorilni letak. Sicer pa je na radgonskem območju zelo malo parkirišč obeleženih za invalide...

Invalidi si želijo pozitivne invalidske državne politike

Vsako leto, 3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Združeni narodi ob tem poudarjajo pomen odstranjevanja ovir za boljše vključevanje invalidov, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije pa si po koncu vladnih reformnih ukrepov želi oblikovanja pozitivne invalidske državne politike. Združeni narodi so 3. december kot mednarodni dan invalidov razglasili leta 1992. Kot je v letošnji poslanici zapisal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, so bile Paraolimpijske igre v Londonu opomnik, da imajo invalidi velik potencial, ki navdihuje. Poudaril je, da je pomembno zagotavljanje enakih možnosti za vse. Geslo letošnjega dneva invalidov je Odpravljanje ovir za ustvarjanje vključujoče in dostopne družbe za vse.

Po besedah predsednika Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borisa Šuštaršiča se invalidi zavedajo, da so del družbe in da delijo usodo z ostalim prebivalstvom, zato je jasno, da ukrepi zaradi krize prizadenejo tudi invalide. Pri tem pa je poudaril, da nasprotujejo ukrepom, ki bi bili izrecno usmerjeni proti potrebam ali pravicam invalidov. Šuštaršič je povedal tudi, da večja slovenska mesta glede urejenosti po meri invalidov vidno napredujejo. Pojasnil je, da se sam kot uporabnik invalidskega vozička z mnogo manj težav giba po Ljubljani kot na primer po Bruslju.

Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) tistim slovenskim občinam, ki se odzivajo na potrebe invalidom, podeljuje listine Občina po meri invalidov. Letos bodo listine prejele Mestna občina Ptuj, MO Murska Sobota in MO Nova Gorica. V ZDIS sicer ob mednarodnem dnevu invalidov glede njihovega zaposlovanja opozarjajo, da je stopnja brezposelnosti med invalidi še veliko višja kot pri ostalih delavcih. Njihovi dohodki so v povprečju nižji, njihovi socialni problemi pa bistveno bolj izraženi, so pojasnili.

Število invalidov se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije povečuje, na to vplivata staranje prebivalstva in povečevanje pojava kroničnih bolezni, so zapisali na spletni strani Statističnega urada RS (Surs). Kot ocenjujejo, živi z lažjo ali težjo vrsto invalidnosti približno 15 odstotkov ali več kot milijarda svetovnega prebivalstva. Težjo obliko invalidnosti ima od 2,2 do 3,8 odstotka prebivalcev, kar pomeni, da imajo ohromele vse ude, hudo depresijo ali slepoto. Med invalidi je tudi 90 milijonov otrok, kar predstavlja pet odstotkov, 13 milijonov med njimi je težjih invalidov. V EU za lažjo ali težjo obliko invalidnosti vsak šesti prebivalec, med starejšimi od 75 let pa jih trpi za določeno vrsto invalidnosti več kot tretjina. Približno četrtina svetovnega prebivalstva pa invalidnost občuti tako, da živijo z invalidom v družinski skupnosti ali mu pomagajo pri negi, so še zapisali na Sursu.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno "Vozniška kultura" na invalidskih parkiriščih