Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spomnili so se nekdanjega kmetijskega kombinata

 

Nekdanji vodstveni in vodilni delavci KK Gornja Radgona obujali spomine na preteklost

Kmetijski kombinatKot da je bilo pred nekaj leti, a minilo jih je že 22, odkar so 20. aprila 1990 (ustanovljen je bil z odločbo vlade Ljudske republike Slovenije, 22.2.1950), zaradi preoblikovanja iz sodnega registra izbrisali Kmetijski kombinat Radgona n.sol.o, ki je bil sestavljen iz devetih TOZD (Temeljnih organizacij združenega dela). In tega so se, pred nekaj tedni, ob proslavi 160-letnice Zlate radgonske penine ter odprtju enkratnega Doma penine na Jurkovičevi ulici v Gornji Radgoni, spomnili nekateri vodstveni in vodilni delavci takratnega kombinata oz. takratnih TOZD.

Zato so se odločili, da bodo pripravili posebno srečanje, na katerem bi se srečali vsi še živeči direktorji in drugi vodstveni delavci. In tako je trojka: Branko Križan, Miha Strah in Danica Dvanajšček v „Miklavževem tednu“, sklicala obvezno sejo strokovnega kolegija delovne organizacije Kmetijski kombinat Radgona n.sol.o., Gornja Radgona.

Kmetijski kombinatNa sejo, ki je potekala v degustacijski dvorani novega Doma penine, so povabili prav vse tiste, ki so pred dobrimi 22 leti sodelovali pri preoblikovanju nekdanjega kmetijskega kombinata. Ob opravičljivi odsotnosti treh vabljenih (Franc Podlesek, Ivan Mlinarič, Zlatko Erlih), se je seje s pestrim dnevnim redom (Pozdravni nagovor sklicatelja, ugotovitev prisotnosti, potrditev dnevnega reda in imenovanje zapisnikarja ter dveh overiteljev; Pozdrav Zlati penini - Pozdravni nagovor direktorja družbe Radgonske gorice d.d. Boruta Cvetkoviča; Ogled novega Doma penine in kleti pod slapom; Presek vinskega letnika; Catering; Analiza dosedanjega dela; Tekoče zadeve), udeležilo sedem članov kolegija (Franc Plavec, Franc Škrobar, Franc Bale, Danica Dvanajšček, Ivan Šerbec, Miha Strah, Branko Križan).

Pridružila sta se jim še aktualni direktor Radgonskih goric d.d. Borut Cvetkovič, ki je predstavil trenutno stanje v podjetju ter tudi perspektivo in cilje družbe v bodoče, in enologinja Klavdija Topolovec Špur, ki je vodila degustacijo in podrobno predstavila današnja vina. Med drugim je zanimiva njene ugotovitev, da so nekoč (denimo leta 1982 in tudi pozneje) trgatev začeli šele po 10. oktobru, letos pa so že 1. oktobra končali trgatev v celoti, kar tudi kaže na velike vremenske in zlasti klimatske spremembe. In dokler so člani kolegija nekdanjega Kmetijskega kombinata Radgona, obujali spomine na lepe pretekle čase, pregledovali nekoliko posivele fotografije iz druge polovice prejšnjega stoletja, in uživali v vrhunskih kulinaričnih specialitetah iz Restavracije „M“, so prisotni poskusili kar 14 izvrstnih vin, zlasti penin, in sicer po letih od najmlajših do najstarejših, od letošnjega do tistega starega 33 let: Sivi pinot (2012) – suho; Radgonska ranina (2012) – polsuho; Traminec (2011) – polsladko; Srebrna radgonska penina (2011) sec-polsuho; Pinq (2011) sec-polsuho; Srebrna radgonska penina-rose (2011) doux-sladko; Srebrna radgonska penina + hibiskus (2011) axtra dry-suho; Zlata radgonska penina (2007) extra dry-suho; Zlata radgonska penina-rose (2008) extra dry-suho; Zlata radgonska penina (2006) brut-zelo suho; Zlata radgonska penina-millesime (1999) brut-zelo suho; Zlata radgonska penina-milenium (1997) sec-polsuho; Zlata radgonska penina (1984) extra dry-suho; Zlata radgonska penina (1979) extra dry-suho.

Seveda je degustacija minila tudi ob nekaj znanih vinskih rekov:

Tri čaše – zbogom križu; tri več – bliže paradižu (Li Tai Po)

Da zaceli vsako rano, šampanjcu je le dano! (Šampanjska opera, Strauss, 1874)

Vino je sopotnik srečnim, ni pa odrešenik nesrečnim (Vinski brevir)

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Spomnili so se nekdanjega kmetijskega kombinata