S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

95 tez za boljšo Slovenijo

 

Čas je za drugo reformacijo – tokrat politično!

Spoštovane državljanke in državljani!

Martin Luther je leta 1517 napisal 95 tez s katerimi je opozoril na korupcijo, klientelizem, prevare in moralno brezno v katerem se je znašla Cerkev. Ker ugotavljamo, da se je tudi Slovenija dobrih dvajset let po pridobljeni samostojnosti, znašla v podobnem moralnem, pravnem, gospodarskem, političnem in verskem breznu, predlagamo drugo reformacijo – tokrat politično!

Ne želimo si nasilja na ulicah. Ne želimo si krvave reformacije. Želimo pa si, da vstane vsa Slovenija in skupaj jasno in glasno zahteva:

SPLOŠNO

 

1. Zahtevamo pravno državo.

2. Zahtevamo ohranitev in krepitev socialne države.

3. Zahtevamo demokratično državo.

4. Zahtevamo ohranitev in krepitev javnega šolstva.

5. Zahtevamo ohranitev in krepitev javnega zdravstva.

6. Zahtevamo enakost pred zakonom za vse. Zahtevamo neodvisno in delujoče sodstvo.

7. Zahtevamo dosledno ločitev cerkve od države.

8. Zahtevamo zdravo in neonesnaženo okolje za naše otroke in vnuke.

9. Zahtevamo politiko, ki bo delovala v korist državljanov in bo nič več in nič manj kot njihov servis.

10. Zahtevamo kredibilno, učinkovito in pregledno delovanje javnih institucij.

11. Zahtevamo zmanjševanje razkoraka med revnimi in bogatimi.

12. Zahtevamo transparentno porabo javnega denarja in strogo sankcioniranje vseh, ki zlorabljajo javna sredstva v lastno korist.

13. Vrednote, na katerih je potrebno graditi slovensko družbo, so strpnost, solidarnost, enakost pred zakonom, znanje, delavnost, odličnost, pravičnost in mir.

14. Hočemo družbo z visoko kakovostjo življenja.

TEMELJNE DEMOKRATIČE INSTITUCIJE

15. Politične odločitve morajo temeljiti na strokovnosti in izhajati iz javne koristi.

16. Zahtevamo ukinitev državnega sveta.

17. Zahtevamo zmanjšanje števila poslancev iz 90 na 60.

18. Zahtevamo omejitev poslanskih in županskih mandatov na največ dva zaporedoma.

19. Zahtevamo zmanjšanje poslanskih plač in plač drugih državnih funkcionarjev.

20. Ministrom in poslancem je treba zmanjšati nadomestilo po končanem mandatu na enako obdobje kot velja za vse druge državljane, ki izgubijo zaposlitev.

21. Zahtevamo zmanjšanje števila zaposlenih na tistih ministrstvih in javnih agencijah, kjer jih je preveč ter da bo temeljni kriterij zaposlovanja in ohranitve delovnega mesta postala sposobnost in strokovnost posameznika.

22. Poslanec mora biti moralno neoporečna in izobražena oseba (s pravim dokazilom o formalni izobrazbi).

23. Ne sme se dogajati, da poslanec Državnega zbora ostane na svojem položaju, kljub očitnim kršitvam zakonodaje in obče človeških moralnih standardov.

24. Institut referenduma je treba omejiti tako, da ne bo orodje za strankarske boje.

25. Referendum o vprašanjih, vezanih na človekove pravice in pravice manjšinjskih in depriviligiranih skupin prebivalstva, je nesprejemljiv.

26. Predsedniku je treba dati ustavno možnost, da razpusti Državni zbor, če meni, da ne deluje v javnem interesu.

27. Hočemo, da politiki v tujini zastopajo naše interese in pomagajo gospodarstvu pri pridobivanju investicij.

28. Politika naj prepusti polpreteklo in preteklo zgodovino zgodovinarjem.

29. Zmanjšati je treba diplomatsko službo in jo umakniti iz držav, kjer nimamo strateških interesov ali je država članica EU.

DRŽAVNA UPRAVA

30. Potrebujemo majhno, toda učinkovito, transparentno in avtonomno javno upravo. Delovanje javne uprave mora biti pregledno, strokovno in avtonomno.

31. Ne sme se dogajati, da ostaja na svojem položaju župan ali državni funkcionar, ki mu je Računsko sodišče ali Komisija za preprečevanje korupcije jasno povedala, da je ravnal nezakonito in/ali koruptivno. Postaviti moramo jasna pravila, ki bodo omogočila razrešitev skorumpiranih županov.

32. Računskemu sodišču je treba dati možnost sankcioniranja in kaznovanja, da ne bo le brezzobi tiger.

33. Ne sme se dogajati, da v državnih organih izginejo pomembni dokumenti.

34. Proračunska sredstva za obrambo je treba zmanjšati in slovenske vojake umakniti iz misij v Afganistanu.

35. Delavci v javni upravi se morajo zavedati, da so zaposleni izključno v interesu in za potrebe državljanov.

36. Zmanjšati je treba število občin in uvesti regije, za ustanovitev katerih bodo odločilni strokovni in ne politični kriteriji.

37. Odpraviti je treba administrativne ovire in poenostaviti postopke pridobivanja različnih dovoljenj in potrdil.

GOSPODARSTVO

38. Plačilni nedisciplini je treba narediti konec enkrat za vselej.

39. Hočemo, da so delavci soudeleženi pri dobičku podjetij.

40. Hočemo kratke in transparentne stečajne postopke.

41. Skorumpirane stečajne upravitelje je treba strogo kaznovati in jim za vselej onemogočiti sodelovanje pri stečajnih postopkih.

42. Ne sme se dogajati, da ljudje kljub trdemu delu životarijo in komaj preživijo.

43. Ne sme se dogajati, da privatna podjetja bogatijo na račun zlorabe javno-zasebnih partnerstev.

44. V gospodarstvu je treba spodbujati razvoj dejavnosti z visoko dodano vrednostjo.

45. Treba je spodbujati in omogočiti rast podjetij oz. podjetnikov, ki so uspeh dosegli s trdim delom, znanjem in poštenim odnosom do zaposlenih.

46. Bolj je treba sankcionirati delo na črno.

47. Prizadevati si je treba za skladen gospodarski razvoj vseh slovenskih regij.

48. Gospodarski razvoj ne sme temeljiti na izkoriščanju delavcev, uničevanju socialne države in naravnega okolja.

49. Ne sme se dogajati, da posameznik ob upokojitvi ugotovi, da zanj niso bili plačani vsi prispevki.

50. Ne sme se dogajati, da podjetja delavcem ne plačujejo za opravljeno delo.

51. Imenovanja v nadzorne svete javnih podjetij morajo biti transparenta in v korist podjetij.

52. Politika mora servisirati potrebe gospodarstva.

53. Država se mora umakniti iz podjetij, kjer njena prisotnost ni strateškega pomena.

54. Potrebno je ustvariti privlačne pogoje za privabljanje tujih investicij, ki bodo pripomogle k ustvarjanju novih delovnih mest in krepitvi podjetij.

DAVČNA UPRAVA, SODSTVO, POLICIJA

55. Treba je preprečevati davčne utaje in utajevalce strogo kaznovati.

56. Ne sme se dogajati, da sodstvo oprošča kriminalce zaradi nezakonito zbranih dokazov, ki očitno kažejo na huda kazniva dejanja. Dokaze je treba zbrati zakonito.

57. Ne sme se dogajati, da trajajo sodni procesi nerazumno dolgo.

58. Ne sme se dogajati, da kurje tatove zapirajo, ker kradejo, da nahranijo svoje lačne otroke. Tajkuni, ki so pokradli milijone pa ostajajo nedotakljivi. Tajkune je treba strogo kaznovati in jim pobrati vso neupravičeno pridobljeno premoženje (nakopičeno v Sloveniji in tujini).

59. Ne sme se dogajati, da iz države v davčne oaze odtekajo (ne)zakonito pridobljeni in neobdavčeni milijoni.

60. Ne sme se dogajati, da v primeru dolga povprečnemu državljanu zarubijo hišo, vplivnim posameznikom pa nihče nič ne more.

61. Posebne oddelke na policiji, tožilstvu in v sodstvu za pregon gospodarskega kriminala in tajkunov je treba kadrovsko in finančno okrepiti in jim omogočiti popolnoma neodvisno in strokovno delovanje.

62. Zaostriti je treba kazensko zakonodajo na področju gospodarskega kriminala in korupcije.

63. Povečati je treba pooblastila protikorupcijske komisije, da ne bo kot tiger brez zob.

64. Reformirati je treba davčno lestvico in poskrbeti za višje obdavčenje bogatih ter tako razbremeniti srednji in najnižji sloj.

65. Sovražni govor in spodbujanje k nasilju (javnih oseb) je treba bolj strogo sankcionirati.

66. Kriminalcem je treba zapleniti nezakonito pridobljeno premoženje in ga prodati za javno korist.

ZDRAVSTVO

67. Ne sme se dogajati, da so čakalne dobe v zdravstvu tako dolge, da je življenjsko ogroženo zdravje državljanov, ki si ne morejo sami plačati zdravstvenih storitev.

68. Ohraniti je potrebno delujočo mrežo primarnega zdravstva na nivoju lokalnih skupnosti in jo kadrovsko okrepiti.

69. Ukiniti je treba posrednike pri dobavi zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov.

70. Zdravniki niso nedotakljivi bogovi v belem. So v službi državljanov.

71. Zdravniška zbornica mora napake zdravnikov obravnavati objektivno in nepristransko. Če tega ni zmožna, je država zadolžena, da ustanovi drug neodvisen organ (po možnosti s tujimi izvedenci).

SOCIALNE RAZMERE

72. Mladim je treba zagotoviti brezplačno izobraževanje.

73. Dijakom iz socialno ogroženih družin je treba vrniti štipendije (za mlajše od 18 let).

74. Hočemo državna poroštva in ugodne obrestne mere za rešitev stanovanjske problematike mladih družin.

75. Invalidom je treba omogočiti kvalitetno in dostojno življenje.

76. Starostnikom je treba omogočiti kvalitetno in dostojno preživljanje jeseni življenja.

77. Spodbujati je treba rodnost in tako skrbeti za optimalen naravni prirastek.

78. DDV na osnovne življenjske dobrine je treba ukiniti oz. ga znižati na najnižjo možno stopnjo ter ga nadomestiti z davkom na luksuz.

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

79. Potrebujemo visoko usposobljene in kvalitetne učitelje.

80. Pedagoške fakultete naj izobrazijo toliko pedagoškega kadra, kot ga potrebujemo.

81. Mediji morajo svoje delo opravljati odgovorno, kvalitetno, etično in brez senzacionalizma.

82. Škofje, duhovniki in drugi kleriki naj bodo duhovni vodje, ne pa politiki, direktorji gospodarskih družb in tajkuni.

83. Univerze in fakultete je treba povezati z gospodarstvom, da bo znanje gonilo našega razvoja in napredka. Potrebno je omogočiti komercializacijo znanja z njegovim prenosom v gospodarstvo in ustvarjanjem start-up in spin-off podjetij.

84. Mesta raziskovalcev in profesorjev na fakultetah morajo dobiti najbolj sposobni posamezniki. Treba je postaviti jasna pravila za habilitacije visokošolskih učiteljev, ki bodo preprečevala klientelizem.

85. Država naj spodbuja tiste študijske programe, ki so družbeno potrebni in kjer za bodoče diplomante na trgu obstajajo prosta delovna mesta.

86. Dobri študenti, ki redno opravljajo svoje obveznosti in dosegajo visoke ocene, naj bodo nagrajeni. Študente je potrebno spodbujati k proaktivnosti, udejstvovanju v družbi in komercializaciji njihovega znanja (v podjetništvu) že v času študija.

87. Preprečiti je treba beg možganov in mladim omogočiti zaposlitev v domovini.

88. Delovanje na področju kulture mora odražati pravico do svobode izražanja in druge temeljne pravice in svoboščine.

OKOLJE in RAZVOJ

89. Zaščiti je treba rodovitno zemljo in dvigniti samooskrbo s hrano. V ospredje je treba postaviti trajnostni razvoj.

90. Prenehati je potrebno z dejavnostmi, ki prekomerno obremenjujejo naravno okolje ter zdravje ljudi.

91. Vzpostaviti je treba sistem, ki bo omogočal domačim pridelovalcem hrane, da ponudijo kvalitetno in lokalno pridelano hrano šolam, vrtcem in drugim.

92. Javnost je treba osveščati o predvidenih posledicah podnebnih sprememb in oblikovati strategije za njihovo blaženje.

93. Izkoristiti moramo naravne vire, ki jih imamo v izobilju (gozd, izjemna biotska raznovrstnost, naravne lepote, geotermalna energija, vodnatost…) in poskrbeti za njihovo trajnostno rabo. Osredotočiti se je potrebno na pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Ta energija naj v največji možni meri nadomesti do okolja neprijazne energetske vire.

94. Spodbujati je treba zdrav način življenja (zdravo prehranjevanje, skrb za telesno in duševno zdravje, športno udejstvovanje…).

95. Zavedati se je treba, da je človeško življenje vrednota in da smo Slovenci sami odgovorni za kvaliteto našega bivanja na majhnem, toda izjemno lepem koščku sveta.

 

Če imate po prebranih tezah kakšen predlog za njihovo izboljšanje ali ste opazili, da nečesa nismo upoštevali in bi bilo to potrebno, nam lahko sporočite na e-mail naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. . Predloge bomo upoštevali in teze dopolnili.

Teze bomo nabili na vrata parlamenta in tako jasno in glasno pokazali, da smo Slovenci narod, ki si bo sodbo pisal sam! Ne frak nam je ne bo in ne talar!

Čas je za drugo reformacijo – tokrat politično!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno 95 tez za boljšo Slovenijo