Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenijo sestavljajo majhne občine

 

Najmanj razvito Pomurje z največ majhnih občin; Ob tednu ''Dnevi slovenske lokalne samouprave'' je zanimivo videti nekaj osnovnih značilnosti slovenskih občin: med 210 občinami je sedem takih, ki imajo manj kot 1.000 prebivalcev; najmanj prebivalcev je v občini Hodoš, največ pa v prestolnici Ljubljani

TablaPo podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v začetku leta 2009 bilo v Sloveniji natanko 6.028 naselij in 10.085 ulic. Hkrati na SURS ugotavljajo, da Slovenijo sestavljajo predvsem manjša naselja, saj le dobrih 5 % slovenskih naselij obsega več kot 10 kvadratnih km.

Podatki o površini naselij, prevzeti iz Registra prostorskih enot po stanju 1. 1. 2009, so namreč pokazali, da slovenska naselja obsegajo večinoma manj kot 5 kvadratnih km površine (takih naselij je bilo več kot štiri petine). Naselij, katerih površina je znašala okoli 10 kvadratnih km ali več, je bilo dobrih 5 %. Naselij, ki so obsegala 50 kvadratnih km ali več, pa je bilo med 6.028 naselji le 11. Največje slovensko naselje po površini je seveda Ljubljana, sledijo pa ji: Snežnik, Trenta, Krnica, Stara Fužina, Kamniška Bistrica, Mojstrana, Ukanc, Nemški Rovt, Kokra in Podstenice. Najmanjša naselja po površini so bila naselja Zidani Most, Sveta Ana pri Ložu in Razbore-K. o. Poljane – del, ki so obsegala le 0,05 kvadratnega km ali manj. Najmanjše med njimi je bilo naselje Razbore-K. o. Poljane – del, ki je bilo približno šestkrat manjše kot drugo najmanjše naselje, Sveta Ana pri Ložu.

V začetku leta 2009 je bilo 60 naselij brez prebivalcev. Največ teh naselij je bilo na območju občine Kočevje. Približno 5 % vseh naselij je imelo 10 prebivalcev ali manj, nekaj manj kot 30 % vseh naselij pa je imelo 50 ali manj prebivalcev. Več kot 5.000 prebivalcev je imelo 39 naselij. Daleč največ prebivalcev je imelo naselje Ljubljana. Število prebivalcev v Ljubljani se je od leta 2007 do leta 2008 še povečalo, in sicer za 3 %. Naselju Ljubljana so po številu prebivalcev sledila naselja Maribor, Celje, Kranj in Velenje. V primerjavi z Ljubljano je imel Maribor trikrat manj prebivalcev, Celje in Kranj sedemkrat manj, Velenje pa že desetkrat manj.

Ko gre za slovenske občine, so tudi te, kot nosilke lokalne samouprave, več ali manj majhne. V Ustavi RS je zapisano, da prebivalci Slovenije uresničujejo pravico do lokalne samouprave v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Občine so opredeljene kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Območje občine je praviloma zaokroženo na območje, na katerem prebivalce združujejo skupne potrebe in interesi. Prebivalci imajo ključno vlogo tudi pri ustanavljanju občine: določeno območje lahko postane občina le, če je taka tudi volja prebivalcev, ki na tem območju živijo. Hkrati pa mora območje, ki želi postati občina, izpolnjevati tudi merila, ki jih določa zakon. Prvi rezultati uveljavljanja lokalne samouprave po osamosvojitvi so bili vidni konec leta 1994. Takrat je bil namreč sprejet Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Tedaj je v Sloveniji nastalo 147 občin, delovati pa so začele z letom 1995. Vendar pa se število občin ni ustalilo, ampak se je vsaka 4 leta povečalo: leta 1998 je nastalo 45 novih občin, leta 2002 ena in leta 2006 še 17 novih občin. Danes imamo 212 občin. Občine, ki so nastajale po letu 1995, so bile praviloma majhne. To potrjujejo tudi podatki o številu prebivalcev.

V 13.-a členu Zakona o lokalni samoupravi piše, da mora imeti občina 5.000 prebivalcev. Zaradi posebnih okoliščin ali razlogov lahko občina šteje tudi manj prebivalcev, vendar pa ne manj kot 2.000. Toda, po podatkih o številu prebivalcev sredi leta 2009 ima 110 občin ali 52 % vseh občin manj kot 5.000 prebivalcev, 25 občin ali 12 % vseh občin pa ima manj kot 2.000 prebivalcev. Nekaj več kot 3 % občin imajo manj kot 1.000 prebivalcev. Če primerjamo med seboj občino z najmanjšim in občino z največjim številom prebivalcev, lahko ugotovimo, da v občini Hodoš (320 prebivalcev) prebiva 870-krat manj prebivalcev kot v mestni občini Ljubljani (278.314 prebivalcev). Najmanj razvita Pomurska regija, je regija z največjim številom občin z majhnim številom prebivalcev. Regionalni pregled kaže, da je imela v sredini leta 2009 največ občin z manj kot 5.000 prebivalci pomurska regija, saj v tej regiji približno 70 % občin ni dosegalo prebivalstvenega merila (tj. 5.000 prebivalcev). Sledile so podravska, jugovzhodna Slovenija, savinjska in koroška; vse od omenjenih regij so imele več kot polovico občin z manj kot 5.000 prebivalci. V drugih regijah je bil delež takih občin znatno manjši (približno od 25 do 40 % v vsaki); le v zasavski in spodnjeposavski ni bilo občin z manj kot 5.000 prebivalci. Tudi po deležu občin z manj kot 2.000 prebivalci je bila prva pomurska regija, in sicer je bilo v tej regiji kar za dobro tretjino občin z manj kot 2.000 prebivalci. V drugih regijah so bile take občine redkejše (njihov delež ni presegal 18 %), nekatere regije pa takih občin, sploh niso imele.

Čeprav površina ni merilo za to, ali neko območje lahko postane občina ali ne, je to eden od podatkov, ki pokaže raznolikost slovenskih občin. Naše občine namreč merijo od 7 km2 do nad 500 km2. Konec leta 2009 je največ občin, okoli 67 %, merilo manj kot 100 km2, približno 21 % občin je merilo od 100 do 200 km2; občine, ki so obsegale več kot 300 km2, pa so bile pravzaprav redkost (7). Po površini največja občina, to je občina Kočevje, je 80-krat večja od najmanjše – občine Odranci. Zakon o lokalni samoupravi narekuje, da bi morala vsaka občina zagotoviti prebivalcem možnost za osnovnošolsko izobraževanje. Podatki z začetka šolskega leta 2008/2009 kažejo, da je imela v Sloveniji osnovno šolo vsaka občina, razen občine Zavrč. Približno tretjina občin je imela po eno osnovno šolo, 17 občin pa je imelo več kot 10 osnovnih šol. Sicer je bilo največ osnovnih šol v mestni občini Ljubljana (59); približno polovico manj jih je bilo v mestni občini Maribor, sledili sta mestni občini Kranj (18) in Koper skupaj z Ankaranom (16).

Občina mora poskrbeti za oskrbo s pitno vodo in zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo z električno energijo. Po podatkih iz Popisa 2002 le občina Trzin ni imela stanovanj brez kanalizacije ali vodovoda. Največji delež stanovanj brez vodovoda sta imeli občini Podlehnik in Zavrč (več kot 15 % v vsaki). Delež stanovanj brez kanalizacije pa je bil največji v občinah Zavrč, Gornji Petrovci, Cirkulane in Videm (10 % ali več v vsaki).

Glavno je, da imajo vse občine župana, enega ali več podžupanov, veliko občinskih svetnikov, članov odborov in komisij, številčne občinske uprave...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Slovenijo sestavljajo majhne občine