V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenijo sestavljajo majhne občine

 

Najmanj razvito Pomurje z največ majhnih občin; Ob tednu ''Dnevi slovenske lokalne samouprave'' je zanimivo videti nekaj osnovnih značilnosti slovenskih občin: med 210 občinami je sedem takih, ki imajo manj kot 1.000 prebivalcev; najmanj prebivalcev je v občini Hodoš, največ pa v prestolnici Ljubljani

TablaPo podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v začetku leta 2009 bilo v Sloveniji natanko 6.028 naselij in 10.085 ulic. Hkrati na SURS ugotavljajo, da Slovenijo sestavljajo predvsem manjša naselja, saj le dobrih 5 % slovenskih naselij obsega več kot 10 kvadratnih km.

Podatki o površini naselij, prevzeti iz Registra prostorskih enot po stanju 1. 1. 2009, so namreč pokazali, da slovenska naselja obsegajo večinoma manj kot 5 kvadratnih km površine (takih naselij je bilo več kot štiri petine). Naselij, katerih površina je znašala okoli 10 kvadratnih km ali več, je bilo dobrih 5 %. Naselij, ki so obsegala 50 kvadratnih km ali več, pa je bilo med 6.028 naselji le 11. Največje slovensko naselje po površini je seveda Ljubljana, sledijo pa ji: Snežnik, Trenta, Krnica, Stara Fužina, Kamniška Bistrica, Mojstrana, Ukanc, Nemški Rovt, Kokra in Podstenice. Najmanjša naselja po površini so bila naselja Zidani Most, Sveta Ana pri Ložu in Razbore-K. o. Poljane – del, ki so obsegala le 0,05 kvadratnega km ali manj. Najmanjše med njimi je bilo naselje Razbore-K. o. Poljane – del, ki je bilo približno šestkrat manjše kot drugo najmanjše naselje, Sveta Ana pri Ložu.

V začetku leta 2009 je bilo 60 naselij brez prebivalcev. Največ teh naselij je bilo na območju občine Kočevje. Približno 5 % vseh naselij je imelo 10 prebivalcev ali manj, nekaj manj kot 30 % vseh naselij pa je imelo 50 ali manj prebivalcev. Več kot 5.000 prebivalcev je imelo 39 naselij. Daleč največ prebivalcev je imelo naselje Ljubljana. Število prebivalcev v Ljubljani se je od leta 2007 do leta 2008 še povečalo, in sicer za 3 %. Naselju Ljubljana so po številu prebivalcev sledila naselja Maribor, Celje, Kranj in Velenje. V primerjavi z Ljubljano je imel Maribor trikrat manj prebivalcev, Celje in Kranj sedemkrat manj, Velenje pa že desetkrat manj.

Ko gre za slovenske občine, so tudi te, kot nosilke lokalne samouprave, več ali manj majhne. V Ustavi RS je zapisano, da prebivalci Slovenije uresničujejo pravico do lokalne samouprave v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Občine so opredeljene kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Območje občine je praviloma zaokroženo na območje, na katerem prebivalce združujejo skupne potrebe in interesi. Prebivalci imajo ključno vlogo tudi pri ustanavljanju občine: določeno območje lahko postane občina le, če je taka tudi volja prebivalcev, ki na tem območju živijo. Hkrati pa mora območje, ki želi postati občina, izpolnjevati tudi merila, ki jih določa zakon. Prvi rezultati uveljavljanja lokalne samouprave po osamosvojitvi so bili vidni konec leta 1994. Takrat je bil namreč sprejet Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Tedaj je v Sloveniji nastalo 147 občin, delovati pa so začele z letom 1995. Vendar pa se število občin ni ustalilo, ampak se je vsaka 4 leta povečalo: leta 1998 je nastalo 45 novih občin, leta 2002 ena in leta 2006 še 17 novih občin. Danes imamo 212 občin. Občine, ki so nastajale po letu 1995, so bile praviloma majhne. To potrjujejo tudi podatki o številu prebivalcev.

V 13.-a členu Zakona o lokalni samoupravi piše, da mora imeti občina 5.000 prebivalcev. Zaradi posebnih okoliščin ali razlogov lahko občina šteje tudi manj prebivalcev, vendar pa ne manj kot 2.000. Toda, po podatkih o številu prebivalcev sredi leta 2009 ima 110 občin ali 52 % vseh občin manj kot 5.000 prebivalcev, 25 občin ali 12 % vseh občin pa ima manj kot 2.000 prebivalcev. Nekaj več kot 3 % občin imajo manj kot 1.000 prebivalcev. Če primerjamo med seboj občino z najmanjšim in občino z največjim številom prebivalcev, lahko ugotovimo, da v občini Hodoš (320 prebivalcev) prebiva 870-krat manj prebivalcev kot v mestni občini Ljubljani (278.314 prebivalcev). Najmanj razvita Pomurska regija, je regija z največjim številom občin z majhnim številom prebivalcev. Regionalni pregled kaže, da je imela v sredini leta 2009 največ občin z manj kot 5.000 prebivalci pomurska regija, saj v tej regiji približno 70 % občin ni dosegalo prebivalstvenega merila (tj. 5.000 prebivalcev). Sledile so podravska, jugovzhodna Slovenija, savinjska in koroška; vse od omenjenih regij so imele več kot polovico občin z manj kot 5.000 prebivalci. V drugih regijah je bil delež takih občin znatno manjši (približno od 25 do 40 % v vsaki); le v zasavski in spodnjeposavski ni bilo občin z manj kot 5.000 prebivalci. Tudi po deležu občin z manj kot 2.000 prebivalci je bila prva pomurska regija, in sicer je bilo v tej regiji kar za dobro tretjino občin z manj kot 2.000 prebivalci. V drugih regijah so bile take občine redkejše (njihov delež ni presegal 18 %), nekatere regije pa takih občin, sploh niso imele.

Čeprav površina ni merilo za to, ali neko območje lahko postane občina ali ne, je to eden od podatkov, ki pokaže raznolikost slovenskih občin. Naše občine namreč merijo od 7 km2 do nad 500 km2. Konec leta 2009 je največ občin, okoli 67 %, merilo manj kot 100 km2, približno 21 % občin je merilo od 100 do 200 km2; občine, ki so obsegale več kot 300 km2, pa so bile pravzaprav redkost (7). Po površini največja občina, to je občina Kočevje, je 80-krat večja od najmanjše – občine Odranci. Zakon o lokalni samoupravi narekuje, da bi morala vsaka občina zagotoviti prebivalcem možnost za osnovnošolsko izobraževanje. Podatki z začetka šolskega leta 2008/2009 kažejo, da je imela v Sloveniji osnovno šolo vsaka občina, razen občine Zavrč. Približno tretjina občin je imela po eno osnovno šolo, 17 občin pa je imelo več kot 10 osnovnih šol. Sicer je bilo največ osnovnih šol v mestni občini Ljubljana (59); približno polovico manj jih je bilo v mestni občini Maribor, sledili sta mestni občini Kranj (18) in Koper skupaj z Ankaranom (16).

Občina mora poskrbeti za oskrbo s pitno vodo in zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo z električno energijo. Po podatkih iz Popisa 2002 le občina Trzin ni imela stanovanj brez kanalizacije ali vodovoda. Največji delež stanovanj brez vodovoda sta imeli občini Podlehnik in Zavrč (več kot 15 % v vsaki). Delež stanovanj brez kanalizacije pa je bil največji v občinah Zavrč, Gornji Petrovci, Cirkulane in Videm (10 % ali več v vsaki).

Glavno je, da imajo vse občine župana, enega ali več podžupanov, veliko občinskih svetnikov, članov odborov in komisij, številčne občinske uprave...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Slovenijo sestavljajo majhne občine