Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenijo sestavljajo majhne občine

 

Najmanj razvito Pomurje z največ majhnih občin; Ob tednu ''Dnevi slovenske lokalne samouprave'' je zanimivo videti nekaj osnovnih značilnosti slovenskih občin: med 210 občinami je sedem takih, ki imajo manj kot 1.000 prebivalcev; najmanj prebivalcev je v občini Hodoš, največ pa v prestolnici Ljubljani

TablaPo podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v začetku leta 2009 bilo v Sloveniji natanko 6.028 naselij in 10.085 ulic. Hkrati na SURS ugotavljajo, da Slovenijo sestavljajo predvsem manjša naselja, saj le dobrih 5 % slovenskih naselij obsega več kot 10 kvadratnih km.

Podatki o površini naselij, prevzeti iz Registra prostorskih enot po stanju 1. 1. 2009, so namreč pokazali, da slovenska naselja obsegajo večinoma manj kot 5 kvadratnih km površine (takih naselij je bilo več kot štiri petine). Naselij, katerih površina je znašala okoli 10 kvadratnih km ali več, je bilo dobrih 5 %. Naselij, ki so obsegala 50 kvadratnih km ali več, pa je bilo med 6.028 naselji le 11. Največje slovensko naselje po površini je seveda Ljubljana, sledijo pa ji: Snežnik, Trenta, Krnica, Stara Fužina, Kamniška Bistrica, Mojstrana, Ukanc, Nemški Rovt, Kokra in Podstenice. Najmanjša naselja po površini so bila naselja Zidani Most, Sveta Ana pri Ložu in Razbore-K. o. Poljane – del, ki so obsegala le 0,05 kvadratnega km ali manj. Najmanjše med njimi je bilo naselje Razbore-K. o. Poljane – del, ki je bilo približno šestkrat manjše kot drugo najmanjše naselje, Sveta Ana pri Ložu.

V začetku leta 2009 je bilo 60 naselij brez prebivalcev. Največ teh naselij je bilo na območju občine Kočevje. Približno 5 % vseh naselij je imelo 10 prebivalcev ali manj, nekaj manj kot 30 % vseh naselij pa je imelo 50 ali manj prebivalcev. Več kot 5.000 prebivalcev je imelo 39 naselij. Daleč največ prebivalcev je imelo naselje Ljubljana. Število prebivalcev v Ljubljani se je od leta 2007 do leta 2008 še povečalo, in sicer za 3 %. Naselju Ljubljana so po številu prebivalcev sledila naselja Maribor, Celje, Kranj in Velenje. V primerjavi z Ljubljano je imel Maribor trikrat manj prebivalcev, Celje in Kranj sedemkrat manj, Velenje pa že desetkrat manj.

Ko gre za slovenske občine, so tudi te, kot nosilke lokalne samouprave, več ali manj majhne. V Ustavi RS je zapisano, da prebivalci Slovenije uresničujejo pravico do lokalne samouprave v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Občine so opredeljene kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Območje občine je praviloma zaokroženo na območje, na katerem prebivalce združujejo skupne potrebe in interesi. Prebivalci imajo ključno vlogo tudi pri ustanavljanju občine: določeno območje lahko postane občina le, če je taka tudi volja prebivalcev, ki na tem območju živijo. Hkrati pa mora območje, ki želi postati občina, izpolnjevati tudi merila, ki jih določa zakon. Prvi rezultati uveljavljanja lokalne samouprave po osamosvojitvi so bili vidni konec leta 1994. Takrat je bil namreč sprejet Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Tedaj je v Sloveniji nastalo 147 občin, delovati pa so začele z letom 1995. Vendar pa se število občin ni ustalilo, ampak se je vsaka 4 leta povečalo: leta 1998 je nastalo 45 novih občin, leta 2002 ena in leta 2006 še 17 novih občin. Danes imamo 212 občin. Občine, ki so nastajale po letu 1995, so bile praviloma majhne. To potrjujejo tudi podatki o številu prebivalcev.

V 13.-a členu Zakona o lokalni samoupravi piše, da mora imeti občina 5.000 prebivalcev. Zaradi posebnih okoliščin ali razlogov lahko občina šteje tudi manj prebivalcev, vendar pa ne manj kot 2.000. Toda, po podatkih o številu prebivalcev sredi leta 2009 ima 110 občin ali 52 % vseh občin manj kot 5.000 prebivalcev, 25 občin ali 12 % vseh občin pa ima manj kot 2.000 prebivalcev. Nekaj več kot 3 % občin imajo manj kot 1.000 prebivalcev. Če primerjamo med seboj občino z najmanjšim in občino z največjim številom prebivalcev, lahko ugotovimo, da v občini Hodoš (320 prebivalcev) prebiva 870-krat manj prebivalcev kot v mestni občini Ljubljani (278.314 prebivalcev). Najmanj razvita Pomurska regija, je regija z največjim številom občin z majhnim številom prebivalcev. Regionalni pregled kaže, da je imela v sredini leta 2009 največ občin z manj kot 5.000 prebivalci pomurska regija, saj v tej regiji približno 70 % občin ni dosegalo prebivalstvenega merila (tj. 5.000 prebivalcev). Sledile so podravska, jugovzhodna Slovenija, savinjska in koroška; vse od omenjenih regij so imele več kot polovico občin z manj kot 5.000 prebivalci. V drugih regijah je bil delež takih občin znatno manjši (približno od 25 do 40 % v vsaki); le v zasavski in spodnjeposavski ni bilo občin z manj kot 5.000 prebivalci. Tudi po deležu občin z manj kot 2.000 prebivalci je bila prva pomurska regija, in sicer je bilo v tej regiji kar za dobro tretjino občin z manj kot 2.000 prebivalci. V drugih regijah so bile take občine redkejše (njihov delež ni presegal 18 %), nekatere regije pa takih občin, sploh niso imele.

Čeprav površina ni merilo za to, ali neko območje lahko postane občina ali ne, je to eden od podatkov, ki pokaže raznolikost slovenskih občin. Naše občine namreč merijo od 7 km2 do nad 500 km2. Konec leta 2009 je največ občin, okoli 67 %, merilo manj kot 100 km2, približno 21 % občin je merilo od 100 do 200 km2; občine, ki so obsegale več kot 300 km2, pa so bile pravzaprav redkost (7). Po površini največja občina, to je občina Kočevje, je 80-krat večja od najmanjše – občine Odranci. Zakon o lokalni samoupravi narekuje, da bi morala vsaka občina zagotoviti prebivalcem možnost za osnovnošolsko izobraževanje. Podatki z začetka šolskega leta 2008/2009 kažejo, da je imela v Sloveniji osnovno šolo vsaka občina, razen občine Zavrč. Približno tretjina občin je imela po eno osnovno šolo, 17 občin pa je imelo več kot 10 osnovnih šol. Sicer je bilo največ osnovnih šol v mestni občini Ljubljana (59); približno polovico manj jih je bilo v mestni občini Maribor, sledili sta mestni občini Kranj (18) in Koper skupaj z Ankaranom (16).

Občina mora poskrbeti za oskrbo s pitno vodo in zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo z električno energijo. Po podatkih iz Popisa 2002 le občina Trzin ni imela stanovanj brez kanalizacije ali vodovoda. Največji delež stanovanj brez vodovoda sta imeli občini Podlehnik in Zavrč (več kot 15 % v vsaki). Delež stanovanj brez kanalizacije pa je bil največji v občinah Zavrč, Gornji Petrovci, Cirkulane in Videm (10 % ali več v vsaki).

Glavno je, da imajo vse občine župana, enega ali več podžupanov, veliko občinskih svetnikov, članov odborov in komisij, številčne občinske uprave...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Slovenijo sestavljajo majhne občine