Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Fotograf Milan z Zlatim grbom

 

Za dosežke na številnih področjih je 86-letni Milan Klemenčič prejel visoko priznanje

Milan Klemenčič - Zlati grbOb letošnjem 17. občinskem prazniku je najvišje občinsko priznanje za leto 2012 - Zlati grb občine Gornja Radgona, prejel 86 – letni Milan Klemenčič. Na posebni slovesnosti, ki je potekala v Kulturnem domu Gornja Radgona, sta Klemenčiču, za več letno aktivno delovanje na različnih življenjskih področjih, kar se lahko označi kot življenjsko delo, visoko priznanje predala radgonski župan Anton Kampuš in predsednik občinske komisije za priznanja, nagrade in pohvale Zvonko Gredar. Veliko tega kar je storil v svojem plodnem življenju, je pustilo pomemben pečat pri razvoju in ugledu občine Gornja Radgona.

Milan Klemenčič se je rodil 28.11.1926 v Beltincih, že desetletja pa živi pod grajskim vrhom, na Čremošnikovi ulici v Gornji Radgoni. Njegove življenjske zaposlitve kažejo, da gre za osebo, ki je delovala na raznih vodstvenih področjih v domačem kraju, in sicer: na okraju in občini Radgona (pozneje Gornja Radgona), Okrajni odbor mladine, Okrajni komite KPS (Komunistične partije Slovenije), Okrajni odbor OF, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Radgona, Ljudski odbor mestne občine Gornja Radgona. Bil je tudi šef odseka za zdravstveno in skrbstvo občine Gornja Radgona in šef odseka za splošne zadeve. Svojo poklicno pot je nadaljeval v Zdravilišču Radenska Slatina, kot vodja izobraževanja in kasneje kot vodja turistično – gostinske dejavnosti. En mandat je bil poslanec skupščine Socialistične republike Slovenije.

Že od mladosti ga je zanimala fotografija, ki pa jo je v času upokojitve nadgradil z dejavnostjo fotoreporterja. S svojimi izrednimi posnetki se je izkazal kot vrhunski fotograf in se lahko pohvali, da je postal član nemške zveze DFJ (Verband der Deutschen Photo Journalisten, Fachverband für Medien-, Foto- und Internet-Journalisten). Danes je tudi častni član Pihalnega orkestra Gornja Radgona. Na vseh večjih prireditvah v domači občini je Milan uradni fotograf. Nepogrešljiv je na vsakoletnem Pomurskem sejmu in na večjih prireditvah v Pomurju. Izredni so njegovi posnetki Pomurja iz zraka, ki jih posname iz helikopterja in zmaja. Je avtor fotogalerij različnih dogodkov in fotografij različnih motivov iz občine Gornja Radgona. Predstavljeni prikaz mest in njihove okolice temelji na razumevanju kulture kot produkta dejavnosti družbe, razvoj in stanje gospodarstva, tehnično dediščino, umetnost, arhitekturo, zgodovino ter nenazadnje samo lokacijo mesta, ki je že od nekdaj pogojevala njegov zgodovinski razvoj. Čeprav je že globoko v devetem desetletju življenja, je Milan Klemenčič še danes pri svojem delu zelo aktiven. Zato mu je priznanje – zlati grb Občine Gornja Radgona – podeljeno v zahvalo in hkrati vzpodbuda za uspešno delo še naprej.

Ko gre za fotografsko pot Milana Klemenčiča, po kateri ga gotovo pozna največ ljudi izven radgonske občine in Pomurja, vsekakor ne gre prezreti, da je fotografiral že med 2. svetovno ter tudi med osamosvojitveno vojno. Starosta med pomurskimi fotografi in hkrati eden najbolj plodnih „lovcev v objektiv“ sploh Milan Klemenčič je namreč skozi fotografski objektiv spremljal celotno dogajanje v Gornji Radgoni v 10-dnevni vojni za Slovenijo, pred dobrimi 21 leti. In takrat je nastalo več sto fotografij, ki predstavljajo dogajanje v Gornji Radgoni, zlasti ob nekdanjem mejnem prehodu, kjer so takrat bili vojaki JLA, potem uničene objekte v mestu, še zlasti cerkev sv. Petra in še marsikaj drugega. Negove fotografije iz tistega časa, ki jih je predstavil na nekaj razstavah, so tudi nekakšna kronika dogajanja, saj se začne s prihodom Popova in njegove enote v Gornjo Radgono, nadaljuje z dogajanji med obstreljevanjem in razaranjem, ter se zaključi z obnovo porušenih objektov, uničenega cerkvenega stolpa, z obiski mnogih najvišjih slovenskih in jugoslovanskih politikov.

Klemenčičeve fotografije predvsem obujajo spomine, in glede na to, da je na kakovostnih izdelkih tudi veliko ljudi, se je marsikdo našel na njih. Sam Milan pravi, da so „Radgončani zelo intenzivno sodelovali v dogajanjih konec junija in v začetku julija 1991. Hudo je, kar se je zgodilo, toda če se je že, potem je dobro, da je ostalo na fotografijah“. Milan Klemenčič tudi prizna, da je med nastankom „vojnih“ fotografij bilo nevarno, in tudi strah ga je bilo, toda če si želel kaj postoriti si se moral malo izpostaviti. Posebej ga je prizadelo, ko je že prvi dan, ob prihodu JLA bil ubit fotografski kolega Ivo Svetina.

Kot rečeno, Milan Klemenčič se je leta 1926 rodil kot droben, svetlolas otrok že 4-članski družini. Radoveden, vedoželjen in nemiren, vse od ranih nog, je vedno bil tam, kjer se je kaj dogajalo, vedno v centru dogajanja. Očitno mu je bila fotografija kot hobi kar usojena, saj je že kot 11-letni deček zadel na tomboli pred Sokolskim domom v Gornji Radgoni (danes Gasilski dom), svoj prvi fotoaparat. Takrat je bil to eden glavnih, pravzaprav drugi dobitek na tomboli, takoj za dvokolesom. "Nad nagrado sem bil tako navdušen, da sem nemudoma stekel proti domu, po poti padel na makadamski cesti, a ker sem fotoaparat, kot pomembno trofejo držal visoko nad glavo, ga nisem poškodoval. Prve inštrukcije iz fotografije mi je dajal takratni poklicni fotograf, gospod Bračko iz Radencev, prvo pomembnejšo fotografijo sem posnel ob otvoritvi novega mostu čez Muro pri Petanjcih, ki jo je s svojo prisotnostjo počastil takratni ban, dr. Marko Natlačen, fotografijo pa je objavil takratni dnevnik Jutro. Šestega aprila 1941. leta sem naredil posnetek ob okupaciji bivše Jugoslavije, ko so nemške čete v samo polurnem boju zasedle Gornjo Radgono. Med vojno so nastali številni posnetki sošolk in sošolcev, najprej na meščanski šoli na današnjem gradu in pozneje, vse do jeseni leta 1944 na gospodarski šoli, ki sem jo obiskoval v avstrijski Radgoni", se spominja Milan Klemenčič svoje mladosti.

Tudi čas po osvoboditvi je bil poln zanimivih dogodkov. Klemenčič se je udeležil mladinskih delovnih akcij, gradnje železniške proge Šamac-Sarajevo, v današnji Bosni ter Dutovlje-Borovnica. Ob redni zaposlitvi (Radenska) je s svojim fotoaparatom spremljal vse pomembnejše dogodke na področju bivšega okraja Radgona in tudi širše. "Udeležil sem se vseh prireditev Pomurskega sejma v Gornji Radgoni in nisem zamudil nobene otvoritve, prav tako sem posnel vse okronane Slovenske vinske kraljice, širom po Sloveniji. Srečeval in fotografiral sem takratne ministre, poslovneže in razstavljalce, vse predsednike vlad in seveda tudi predsednika Tita, na obeh njegovih obiskih Radgone in Radencev. Med enega pomembnejših dogodkov prav gotovo štejem Titovo prisotnost na otvoritvi prejšnjega mostu med Radgono in Radkersburgom, ki ga je slovesno odprl ob pomoči takratnega avstrijskega premiera, dr. Franza Jonasa, 12. oktobra 1969. Prvič sem bil uradno akreditiran kot fotoreporter leta 1984 na Olimpijskih igrah v Sarajevu, kjer sem posnel tudi podelitev srebrne medalje Juretu Franku, poslikal pa sem tudi švedski kraljevi par Gustava XVI in kraljico Silvijo. Vse življenje sem veliko potoval in s slovenskimi vinarji obiskal Grčijo, Malto in Tunis. Od leta 1970 sem občasno spremljal skakalne tekme v Planici, predvsem v času vzpona mladega Primoža Peterke. Moj fotoaparat je ovekovečil podpis pobratenja Murske Sobote in Ingolstadta v Nemčiji, kar nekajkrat sem se udeležil deželne razstave v Ingostadtu (MIBA) ipd.", je svoje plodno življenje v kratkem predstavil še vedno aktivni fotograf Milan Klemenčič, ki je tudi član OOZ Gornja Radgona.

Kljub letom (krepko nad 86) pa Milan Klemenčič še zdaleč ne namerava fotografski aparat obesiti na klin. Še več, vedno pogosteje ga lahko vidimo tudi "v luftu", ko slika z zmaja, balona, iz helikopterja ali letala... Trenutno sicer nekoliko počiva in okreva od poškodbe, ki jo je staknil ko je pred nedavnim fotografiral koncert godbenikov iz Gornje Radgone in Bad Radkersburga v novem radgonskem parku.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Fotograf Milan z Zlatim grbom