Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Fotograf Milan z Zlatim grbom

 

Za dosežke na številnih področjih je 86-letni Milan Klemenčič prejel visoko priznanje

Milan Klemenčič - Zlati grbOb letošnjem 17. občinskem prazniku je najvišje občinsko priznanje za leto 2012 - Zlati grb občine Gornja Radgona, prejel 86 – letni Milan Klemenčič. Na posebni slovesnosti, ki je potekala v Kulturnem domu Gornja Radgona, sta Klemenčiču, za več letno aktivno delovanje na različnih življenjskih področjih, kar se lahko označi kot življenjsko delo, visoko priznanje predala radgonski župan Anton Kampuš in predsednik občinske komisije za priznanja, nagrade in pohvale Zvonko Gredar. Veliko tega kar je storil v svojem plodnem življenju, je pustilo pomemben pečat pri razvoju in ugledu občine Gornja Radgona.

Milan Klemenčič se je rodil 28.11.1926 v Beltincih, že desetletja pa živi pod grajskim vrhom, na Čremošnikovi ulici v Gornji Radgoni. Njegove življenjske zaposlitve kažejo, da gre za osebo, ki je delovala na raznih vodstvenih področjih v domačem kraju, in sicer: na okraju in občini Radgona (pozneje Gornja Radgona), Okrajni odbor mladine, Okrajni komite KPS (Komunistične partije Slovenije), Okrajni odbor OF, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Radgona, Ljudski odbor mestne občine Gornja Radgona. Bil je tudi šef odseka za zdravstveno in skrbstvo občine Gornja Radgona in šef odseka za splošne zadeve. Svojo poklicno pot je nadaljeval v Zdravilišču Radenska Slatina, kot vodja izobraževanja in kasneje kot vodja turistično – gostinske dejavnosti. En mandat je bil poslanec skupščine Socialistične republike Slovenije.

Že od mladosti ga je zanimala fotografija, ki pa jo je v času upokojitve nadgradil z dejavnostjo fotoreporterja. S svojimi izrednimi posnetki se je izkazal kot vrhunski fotograf in se lahko pohvali, da je postal član nemške zveze DFJ (Verband der Deutschen Photo Journalisten, Fachverband für Medien-, Foto- und Internet-Journalisten). Danes je tudi častni član Pihalnega orkestra Gornja Radgona. Na vseh večjih prireditvah v domači občini je Milan uradni fotograf. Nepogrešljiv je na vsakoletnem Pomurskem sejmu in na večjih prireditvah v Pomurju. Izredni so njegovi posnetki Pomurja iz zraka, ki jih posname iz helikopterja in zmaja. Je avtor fotogalerij različnih dogodkov in fotografij različnih motivov iz občine Gornja Radgona. Predstavljeni prikaz mest in njihove okolice temelji na razumevanju kulture kot produkta dejavnosti družbe, razvoj in stanje gospodarstva, tehnično dediščino, umetnost, arhitekturo, zgodovino ter nenazadnje samo lokacijo mesta, ki je že od nekdaj pogojevala njegov zgodovinski razvoj. Čeprav je že globoko v devetem desetletju življenja, je Milan Klemenčič še danes pri svojem delu zelo aktiven. Zato mu je priznanje – zlati grb Občine Gornja Radgona – podeljeno v zahvalo in hkrati vzpodbuda za uspešno delo še naprej.

Ko gre za fotografsko pot Milana Klemenčiča, po kateri ga gotovo pozna največ ljudi izven radgonske občine in Pomurja, vsekakor ne gre prezreti, da je fotografiral že med 2. svetovno ter tudi med osamosvojitveno vojno. Starosta med pomurskimi fotografi in hkrati eden najbolj plodnih „lovcev v objektiv“ sploh Milan Klemenčič je namreč skozi fotografski objektiv spremljal celotno dogajanje v Gornji Radgoni v 10-dnevni vojni za Slovenijo, pred dobrimi 21 leti. In takrat je nastalo več sto fotografij, ki predstavljajo dogajanje v Gornji Radgoni, zlasti ob nekdanjem mejnem prehodu, kjer so takrat bili vojaki JLA, potem uničene objekte v mestu, še zlasti cerkev sv. Petra in še marsikaj drugega. Negove fotografije iz tistega časa, ki jih je predstavil na nekaj razstavah, so tudi nekakšna kronika dogajanja, saj se začne s prihodom Popova in njegove enote v Gornjo Radgono, nadaljuje z dogajanji med obstreljevanjem in razaranjem, ter se zaključi z obnovo porušenih objektov, uničenega cerkvenega stolpa, z obiski mnogih najvišjih slovenskih in jugoslovanskih politikov.

Klemenčičeve fotografije predvsem obujajo spomine, in glede na to, da je na kakovostnih izdelkih tudi veliko ljudi, se je marsikdo našel na njih. Sam Milan pravi, da so „Radgončani zelo intenzivno sodelovali v dogajanjih konec junija in v začetku julija 1991. Hudo je, kar se je zgodilo, toda če se je že, potem je dobro, da je ostalo na fotografijah“. Milan Klemenčič tudi prizna, da je med nastankom „vojnih“ fotografij bilo nevarno, in tudi strah ga je bilo, toda če si želel kaj postoriti si se moral malo izpostaviti. Posebej ga je prizadelo, ko je že prvi dan, ob prihodu JLA bil ubit fotografski kolega Ivo Svetina.

Kot rečeno, Milan Klemenčič se je leta 1926 rodil kot droben, svetlolas otrok že 4-članski družini. Radoveden, vedoželjen in nemiren, vse od ranih nog, je vedno bil tam, kjer se je kaj dogajalo, vedno v centru dogajanja. Očitno mu je bila fotografija kot hobi kar usojena, saj je že kot 11-letni deček zadel na tomboli pred Sokolskim domom v Gornji Radgoni (danes Gasilski dom), svoj prvi fotoaparat. Takrat je bil to eden glavnih, pravzaprav drugi dobitek na tomboli, takoj za dvokolesom. "Nad nagrado sem bil tako navdušen, da sem nemudoma stekel proti domu, po poti padel na makadamski cesti, a ker sem fotoaparat, kot pomembno trofejo držal visoko nad glavo, ga nisem poškodoval. Prve inštrukcije iz fotografije mi je dajal takratni poklicni fotograf, gospod Bračko iz Radencev, prvo pomembnejšo fotografijo sem posnel ob otvoritvi novega mostu čez Muro pri Petanjcih, ki jo je s svojo prisotnostjo počastil takratni ban, dr. Marko Natlačen, fotografijo pa je objavil takratni dnevnik Jutro. Šestega aprila 1941. leta sem naredil posnetek ob okupaciji bivše Jugoslavije, ko so nemške čete v samo polurnem boju zasedle Gornjo Radgono. Med vojno so nastali številni posnetki sošolk in sošolcev, najprej na meščanski šoli na današnjem gradu in pozneje, vse do jeseni leta 1944 na gospodarski šoli, ki sem jo obiskoval v avstrijski Radgoni", se spominja Milan Klemenčič svoje mladosti.

Tudi čas po osvoboditvi je bil poln zanimivih dogodkov. Klemenčič se je udeležil mladinskih delovnih akcij, gradnje železniške proge Šamac-Sarajevo, v današnji Bosni ter Dutovlje-Borovnica. Ob redni zaposlitvi (Radenska) je s svojim fotoaparatom spremljal vse pomembnejše dogodke na področju bivšega okraja Radgona in tudi širše. "Udeležil sem se vseh prireditev Pomurskega sejma v Gornji Radgoni in nisem zamudil nobene otvoritve, prav tako sem posnel vse okronane Slovenske vinske kraljice, širom po Sloveniji. Srečeval in fotografiral sem takratne ministre, poslovneže in razstavljalce, vse predsednike vlad in seveda tudi predsednika Tita, na obeh njegovih obiskih Radgone in Radencev. Med enega pomembnejših dogodkov prav gotovo štejem Titovo prisotnost na otvoritvi prejšnjega mostu med Radgono in Radkersburgom, ki ga je slovesno odprl ob pomoči takratnega avstrijskega premiera, dr. Franza Jonasa, 12. oktobra 1969. Prvič sem bil uradno akreditiran kot fotoreporter leta 1984 na Olimpijskih igrah v Sarajevu, kjer sem posnel tudi podelitev srebrne medalje Juretu Franku, poslikal pa sem tudi švedski kraljevi par Gustava XVI in kraljico Silvijo. Vse življenje sem veliko potoval in s slovenskimi vinarji obiskal Grčijo, Malto in Tunis. Od leta 1970 sem občasno spremljal skakalne tekme v Planici, predvsem v času vzpona mladega Primoža Peterke. Moj fotoaparat je ovekovečil podpis pobratenja Murske Sobote in Ingolstadta v Nemčiji, kar nekajkrat sem se udeležil deželne razstave v Ingostadtu (MIBA) ipd.", je svoje plodno življenje v kratkem predstavil še vedno aktivni fotograf Milan Klemenčič, ki je tudi član OOZ Gornja Radgona.

Kljub letom (krepko nad 86) pa Milan Klemenčič še zdaleč ne namerava fotografski aparat obesiti na klin. Še več, vedno pogosteje ga lahko vidimo tudi "v luftu", ko slika z zmaja, balona, iz helikopterja ali letala... Trenutno sicer nekoliko počiva in okreva od poškodbe, ki jo je staknil ko je pred nedavnim fotografiral koncert godbenikov iz Gornje Radgone in Bad Radkersburga v novem radgonskem parku.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Fotograf Milan z Zlatim grbom