Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nad 300 "ladjarjev" iz štirih držav za ohranitev Mure

 

Konec tedna je potekal 9. mednarodni spust starih murskih ladij od Cmureka v Avstriji do Dekanovca na Hrvaškem

Spust po MuriZveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, nevladna okoljska organizacija, skupaj s številnimi soorganizatorji, je konec minulega tedna, pripravila že 9. dvodnevni „Mednarodni spust s tradicionalnimi murskim ladjami po reki Muri“. Vse skupaj se je začelo v bližini mostu čez Muro v Cmureku v Avstriji, končalo pa tik ob tromeji med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, v Dekanovcu na Hrvaškem. V celotnem projektu so sodelovale občine, turistična in podobna društva ter državljani iz štirih držav (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) ob reki Muri. V okviru dogodka, na katerem je letos sodelovalo rekordno število (60) čolnov in ladij, z najmanj 300 udeleženci iz vseh štirih omenjenih držav, je potekala tudi javna tribuna, na kateri so sodelovali župani občin ob reki Muri, poslanci DZ iz Pomurja, predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij, pravzaprav vsi, ki so želeli in imeli kaj povedati o načinu in vodenju skupne okoljske politike Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Ker je cilj spusta predvsem ohranjanje reke Mure, brez elektrarn in drugih posegov, je tema javne tribune in „Odra svobodnega govora“, na „IX. Mednarodnem spustu murskih ladij - Mura 2011“, ki je bila na prireditvenem prostoru Ciglarskega naselja v Melincih, imela ime „Človek in Mura“. V okviru javne tribune so podpisovali tudi peticijo proti načrtovanju in gradnji elektrarn na Muri. Kot nam je povedal predsednik ZEG Karel Lipič, udeležence poleg prijetnega druženja združujejo trije glavni cilji: povezovanje med narodi ob reki, ohranjanje tradicije, predvsem izdelovanja lesenih čolnov, s kakršnimi so se nekoč vozili po Muri, ter spodbujanje zavedanja o ekologiji. Po njegovem prepričanju je Muro treba ohraniti brez elektrarn in jo izkoristiti za mehki turizem, saj njena sedanja vrednost presega nekaj kilovatov električne energije, ki bi jo sicer pridobili od reke. „Tudi nacionalni energetski program ne predvideva hidroelektrarn na Muri in to je pravilno“, je poudaril Lipič, ki je tudi zagotovil, da je interes ljudi za udeležbo na tovrstnem spustu ter ohranjanju reke Mure izjemno velik. Ravno zaradi tega bodo prihodnje leto, ob okrogli obletnici (10) pripravili še daljši spust, in sicer do Cmureka, do izliva Mure v Dravo, vse skupaj pa naj bi, namesto dveh, trajalo tri dni.

„Moto prireditve je bilo predvsem zbliževanje med sosednjimi narodi, ki živijo ob reki Muri, ter oživljanje starih običajev, vzpodbujanje zavedanja o ekologiji in prijetnega medsebojnega druženja v naravi. Zelo smo zadovoljni s celotno prireditvijo, saj je prišlo veliko udeležencev, zraven pa je bilo tudi veliko gostov, ter ljudi, ki so nas spremljali z obale reke Mure ter njenih mostov. Na vmesnih postajah je potekal bogat kulturni program, čeprav je organizatorjem in udeležencem nekoliko nagajala tudi vročina, ki je dosegala tudi 38 stopinj V Apačah, Bad Radkersburgu, Petanjcih, Ižakovci, Melincih, Martinu na Muri... so nas lepo sprejeli in pogostili. Ne gre pa prezreti niti zanimive vložke, ki so jih udeleženci izvajali med pristanki“, nam je povedal Lipič, ki dodaja, da so noč med soboto in nedeljo prespali „v naravi“ v Žabniku pri Martinu na Muri, nedeljsko potepanje pa je tako potekalo samo na Hrvaškem.

Lipič je dodal, da tukaj gre predvsem za obujanje in ohranjanje tradicije murskih ladij, saj so nekatera plovila stara tudi sto in več let. „Verjamem, da je to koristno tudi za turistične namene, enako pa so omenjene ladje koristne tudi za morebitne poplave, kot je to bilo v preteklosti. Poleg tega pa je spust izjemno pomembno, da se predstavniki štirih držav: Madžarske Avstrije, Slovenije in Hrvaške dogovorimo za ohranjanje reke Mure. Štirje narodi bomo poskrbeli za Muro, poskrbeli bomo, da se Mura še dodatno čisti in zavaruje, tako da bi iz tretjega prešla v drugi kakovostni razred evropskih rek. Vsekakor pa je tukaj veliko odvisno od lokalnih političnih veljakov, predvsem županov. Poglejte, na Goričkem je nastal park, ki povezuje tri dežele, enako pa naj bi kmalu bilo tudi ob reki Muri…“, nam je še povedal Lipič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nad 300 "ladjarjev" iz štirih držav za ohranitev Mure