Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nad 300 "ladjarjev" iz štirih držav za ohranitev Mure

 

Konec tedna je potekal 9. mednarodni spust starih murskih ladij od Cmureka v Avstriji do Dekanovca na Hrvaškem

Spust po MuriZveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, nevladna okoljska organizacija, skupaj s številnimi soorganizatorji, je konec minulega tedna, pripravila že 9. dvodnevni „Mednarodni spust s tradicionalnimi murskim ladjami po reki Muri“. Vse skupaj se je začelo v bližini mostu čez Muro v Cmureku v Avstriji, končalo pa tik ob tromeji med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, v Dekanovcu na Hrvaškem. V celotnem projektu so sodelovale občine, turistična in podobna društva ter državljani iz štirih držav (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) ob reki Muri. V okviru dogodka, na katerem je letos sodelovalo rekordno število (60) čolnov in ladij, z najmanj 300 udeleženci iz vseh štirih omenjenih držav, je potekala tudi javna tribuna, na kateri so sodelovali župani občin ob reki Muri, poslanci DZ iz Pomurja, predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij, pravzaprav vsi, ki so želeli in imeli kaj povedati o načinu in vodenju skupne okoljske politike Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Ker je cilj spusta predvsem ohranjanje reke Mure, brez elektrarn in drugih posegov, je tema javne tribune in „Odra svobodnega govora“, na „IX. Mednarodnem spustu murskih ladij - Mura 2011“, ki je bila na prireditvenem prostoru Ciglarskega naselja v Melincih, imela ime „Človek in Mura“. V okviru javne tribune so podpisovali tudi peticijo proti načrtovanju in gradnji elektrarn na Muri. Kot nam je povedal predsednik ZEG Karel Lipič, udeležence poleg prijetnega druženja združujejo trije glavni cilji: povezovanje med narodi ob reki, ohranjanje tradicije, predvsem izdelovanja lesenih čolnov, s kakršnimi so se nekoč vozili po Muri, ter spodbujanje zavedanja o ekologiji. Po njegovem prepričanju je Muro treba ohraniti brez elektrarn in jo izkoristiti za mehki turizem, saj njena sedanja vrednost presega nekaj kilovatov električne energije, ki bi jo sicer pridobili od reke. „Tudi nacionalni energetski program ne predvideva hidroelektrarn na Muri in to je pravilno“, je poudaril Lipič, ki je tudi zagotovil, da je interes ljudi za udeležbo na tovrstnem spustu ter ohranjanju reke Mure izjemno velik. Ravno zaradi tega bodo prihodnje leto, ob okrogli obletnici (10) pripravili še daljši spust, in sicer do Cmureka, do izliva Mure v Dravo, vse skupaj pa naj bi, namesto dveh, trajalo tri dni.

„Moto prireditve je bilo predvsem zbliževanje med sosednjimi narodi, ki živijo ob reki Muri, ter oživljanje starih običajev, vzpodbujanje zavedanja o ekologiji in prijetnega medsebojnega druženja v naravi. Zelo smo zadovoljni s celotno prireditvijo, saj je prišlo veliko udeležencev, zraven pa je bilo tudi veliko gostov, ter ljudi, ki so nas spremljali z obale reke Mure ter njenih mostov. Na vmesnih postajah je potekal bogat kulturni program, čeprav je organizatorjem in udeležencem nekoliko nagajala tudi vročina, ki je dosegala tudi 38 stopinj V Apačah, Bad Radkersburgu, Petanjcih, Ižakovci, Melincih, Martinu na Muri... so nas lepo sprejeli in pogostili. Ne gre pa prezreti niti zanimive vložke, ki so jih udeleženci izvajali med pristanki“, nam je povedal Lipič, ki dodaja, da so noč med soboto in nedeljo prespali „v naravi“ v Žabniku pri Martinu na Muri, nedeljsko potepanje pa je tako potekalo samo na Hrvaškem.

Lipič je dodal, da tukaj gre predvsem za obujanje in ohranjanje tradicije murskih ladij, saj so nekatera plovila stara tudi sto in več let. „Verjamem, da je to koristno tudi za turistične namene, enako pa so omenjene ladje koristne tudi za morebitne poplave, kot je to bilo v preteklosti. Poleg tega pa je spust izjemno pomembno, da se predstavniki štirih držav: Madžarske Avstrije, Slovenije in Hrvaške dogovorimo za ohranjanje reke Mure. Štirje narodi bomo poskrbeli za Muro, poskrbeli bomo, da se Mura še dodatno čisti in zavaruje, tako da bi iz tretjega prešla v drugi kakovostni razred evropskih rek. Vsekakor pa je tukaj veliko odvisno od lokalnih političnih veljakov, predvsem županov. Poglejte, na Goričkem je nastal park, ki povezuje tri dežele, enako pa naj bi kmalu bilo tudi ob reki Muri…“, nam je še povedal Lipič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nad 300 "ladjarjev" iz štirih držav za ohranitev Mure