Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Štajersko-prekmursko-madžarska naveza najboljša na 21. „Bogračiadi 2017"

Bogračiada 2017Minulo soboto je v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, na Slovenski ulici, pred hotelom Diana, že enaindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju. Na eni največjih kulinaričnih in etnoloških prireditev v Pomurju, v organizaciji Hotela Diana je v lepem in vročem vremenu, nastopilo veliko tekmovalcev, ob tem je prišlo veliko obiskovalcev in „degustatorjev", tako iz Pomurja, kot iz drugih delov Slovenije. To je tudi dan, ko večina prekmurskih gospodinj ne kuha, ker cele družine raje gredo na bograč. Med štiridesetimi ekipami iz vse Slovenije, v katerih so bili mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, sta svoje kuharske sposobnosti znova pokazala tudi Radgončana Evgen Podlesek in Marjan Hamler, ki sta skuhala odličen bograč.

Med štiridesetimi ekipami iz cele Slovenije je, med znanimi in manj znanimi kuharji, v kuhanju znane prekmurske specialitete, slavilo TD Dobrovnik

Naslova v Vidanovce in Vogričevce!

Kosci VogričevciV okviru krajevnega praznika KS Cezanjevci iz okolice Ljutomera, so se na območju omenjene krajevne skupnosti odvijale številne prireditve in dogodki. Poleg sv. maše za krajane KS Cezanjevci, ki je bila v farni cerkvi v Cezanjevcih, predaje namenu novega asfaltiranega odseka ceste, osrednje prireditve s kulturnim programom, srečelovom in brezplačnim bogračem ter tekmovanja v kuhanju domačih jedi, v organizaciji Društva Kihača, je namreč v ospredju bilo tradicionalno, 31. tekmovanje koscev. V organizaciji PGD Vogričevci se je tradicionalno na Heričevem travniku v Vogričevcih pomerilo kar nekaj koscev in kosic, in sicer v košnji z ročno koso.

Tradicionalno, že 31. tekmovanje koscev in kosic v košnji z ročno koso, je pritegnilo veliko tekmovalcev in gledalcev

Zmaga za Gmajnice pred Celjani in Mariborčani!

Igre vodnikovV organizaciji Enote vodnikov službenih psov PU Murska Sobota, je na sedežu enote v Murskih Petrovcih tik ob avstrijski meji, potekalo 21. vseslovensko srečanje vodnikov službenih psov in konjev, katero so izkoristili tudi za tradicionalni turnir v malem nogometu. Nastopilo je vseh šest policijskih enot, ki so tako ali drugače povezani z živalmi, torej s službenimi psi in konji. Na srečanju in tekmovanju v Murskih Petrovcih so sicer, poleg nogometašev iz šestih ekip, številnih upokojenih vodnikov službenih psov, visokih policijskih predstavnikov, med drugimi gosti, bili tudi direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, inšpektor UUP GPU Boštjan Cugmas, podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Andrej Kocbek...

Vodniki službenih psov igrali nogomet in se družili

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nad 300 "ladjarjev" iz štirih držav za ohranitev Mure

 

Konec tedna je potekal 9. mednarodni spust starih murskih ladij od Cmureka v Avstriji do Dekanovca na Hrvaškem

Spust po MuriZveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, nevladna okoljska organizacija, skupaj s številnimi soorganizatorji, je konec minulega tedna, pripravila že 9. dvodnevni „Mednarodni spust s tradicionalnimi murskim ladjami po reki Muri“. Vse skupaj se je začelo v bližini mostu čez Muro v Cmureku v Avstriji, končalo pa tik ob tromeji med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, v Dekanovcu na Hrvaškem. V celotnem projektu so sodelovale občine, turistična in podobna društva ter državljani iz štirih držav (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) ob reki Muri. V okviru dogodka, na katerem je letos sodelovalo rekordno število (60) čolnov in ladij, z najmanj 300 udeleženci iz vseh štirih omenjenih držav, je potekala tudi javna tribuna, na kateri so sodelovali župani občin ob reki Muri, poslanci DZ iz Pomurja, predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij, pravzaprav vsi, ki so želeli in imeli kaj povedati o načinu in vodenju skupne okoljske politike Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Ker je cilj spusta predvsem ohranjanje reke Mure, brez elektrarn in drugih posegov, je tema javne tribune in „Odra svobodnega govora“, na „IX. Mednarodnem spustu murskih ladij - Mura 2011“, ki je bila na prireditvenem prostoru Ciglarskega naselja v Melincih, imela ime „Človek in Mura“. V okviru javne tribune so podpisovali tudi peticijo proti načrtovanju in gradnji elektrarn na Muri. Kot nam je povedal predsednik ZEG Karel Lipič, udeležence poleg prijetnega druženja združujejo trije glavni cilji: povezovanje med narodi ob reki, ohranjanje tradicije, predvsem izdelovanja lesenih čolnov, s kakršnimi so se nekoč vozili po Muri, ter spodbujanje zavedanja o ekologiji. Po njegovem prepričanju je Muro treba ohraniti brez elektrarn in jo izkoristiti za mehki turizem, saj njena sedanja vrednost presega nekaj kilovatov električne energije, ki bi jo sicer pridobili od reke. „Tudi nacionalni energetski program ne predvideva hidroelektrarn na Muri in to je pravilno“, je poudaril Lipič, ki je tudi zagotovil, da je interes ljudi za udeležbo na tovrstnem spustu ter ohranjanju reke Mure izjemno velik. Ravno zaradi tega bodo prihodnje leto, ob okrogli obletnici (10) pripravili še daljši spust, in sicer do Cmureka, do izliva Mure v Dravo, vse skupaj pa naj bi, namesto dveh, trajalo tri dni.

„Moto prireditve je bilo predvsem zbliževanje med sosednjimi narodi, ki živijo ob reki Muri, ter oživljanje starih običajev, vzpodbujanje zavedanja o ekologiji in prijetnega medsebojnega druženja v naravi. Zelo smo zadovoljni s celotno prireditvijo, saj je prišlo veliko udeležencev, zraven pa je bilo tudi veliko gostov, ter ljudi, ki so nas spremljali z obale reke Mure ter njenih mostov. Na vmesnih postajah je potekal bogat kulturni program, čeprav je organizatorjem in udeležencem nekoliko nagajala tudi vročina, ki je dosegala tudi 38 stopinj V Apačah, Bad Radkersburgu, Petanjcih, Ižakovci, Melincih, Martinu na Muri... so nas lepo sprejeli in pogostili. Ne gre pa prezreti niti zanimive vložke, ki so jih udeleženci izvajali med pristanki“, nam je povedal Lipič, ki dodaja, da so noč med soboto in nedeljo prespali „v naravi“ v Žabniku pri Martinu na Muri, nedeljsko potepanje pa je tako potekalo samo na Hrvaškem.

Lipič je dodal, da tukaj gre predvsem za obujanje in ohranjanje tradicije murskih ladij, saj so nekatera plovila stara tudi sto in več let. „Verjamem, da je to koristno tudi za turistične namene, enako pa so omenjene ladje koristne tudi za morebitne poplave, kot je to bilo v preteklosti. Poleg tega pa je spust izjemno pomembno, da se predstavniki štirih držav: Madžarske Avstrije, Slovenije in Hrvaške dogovorimo za ohranjanje reke Mure. Štirje narodi bomo poskrbeli za Muro, poskrbeli bomo, da se Mura še dodatno čisti in zavaruje, tako da bi iz tretjega prešla v drugi kakovostni razred evropskih rek. Vsekakor pa je tukaj veliko odvisno od lokalnih političnih veljakov, predvsem županov. Poglejte, na Goričkem je nastal park, ki povezuje tri dežele, enako pa naj bi kmalu bilo tudi ob reki Muri…“, nam je še povedal Lipič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nad 300 "ladjarjev" iz štirih držav za ohranitev Mure