Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Pozdravil jih je tudi novi župan Roman Leljak

Gasilski veteraniTik ob izteku leta 2018 je PGD Janžev Vrh organiziral in gostil tradicionalno srečanje gasilskih veteranov in gasilskih veterank Gasilske zveze občine Radenci. Gre za tradicionalno srečanje, ki poteka vsako leto ob koncu leta in ga vsako leto gosti drugo društvo. Letošnjega tradicionalnega srečanja v gasilskem domu Janžev Vrh se je udeležila stotnija gasilskih veteranov in veterank, katere sta pozdravila Franc Bratkovič, predsednik veteranov GZ Radenci, in prvič novi župan občine Radenci, Roman Leljak. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil pomen gasilstva in tudi pomen dela gasilskih veteranov. Predstavil je tudi nekatere naloge, ki jih namerava občina Radenci realizirati v naslednjem letu.

Stotnija gasilskih veteranov GZ Radenci na Janževem Vrhu

Zavijanje daril je lahko zabava in ohranjanje okolja

Rastišče - zavijalnicaPo izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve, je radgonska Iniciativa Rastišče, prav v času prazničnega obdarovanja, pripravila novo akcijo, tokrat z naslovom Zavijalnica - zavijanje daril na trajnostni način. V prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona se je zbralo več deset zainteresiranih, ki se zavedajo, da lahko na najrazličnejših področjih svojega vsakdana znatno prispevamo k varovanju okolja. „V Iniciativi Rastišče si prizadevamo nuditi alternativo uveljavljenim, do narave škodljivim navadam.

Iniciativa Rastišče pripravila prikaz zavijanja daril na trajnostni način

Vesela je čestitk župana in predsednika upokojencev

Marija ŽnidaričTako kot je že vrsto let običaj v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko odgovorni obiskujejo in obdarijo jubilante, so tamkajšnji župan Anton Slana, ter predsednica in aktivistka KO RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, obiskali in obdarili Marijo Žnidarič, ki je tik pred iztekom leta 2018 obeležila 90. življenjski jubilej. Kot nam je povedala je bila obiska nadvse vesela. Po čestitkah, izročenih darilih in zapeti Zdravljici, v kateri so sodelovali tudi hčerka Marija z življenjskim sopotnikom Darkom, in sin Franc z ženo Zdenko, je ob bogato obloženi mizi, ki jo je pripravila njena snaha Zdenka, sledil prijeten klepet in druženje. Ob kramljanju ji je lepo čestitko za jubilej prinesel še poštar, poslala pa sta ji jo predsednik in tajnica DU Sv. Jurij ob Ščavnici Marjan in Jožica Korelc.

Marija Žnidarič iz Žihlave obeležila lep življenjski jubilej, 90. rojstni dan

Potrošniki za gostilno iz Križevcev, stroka za gostilno iz Bakovcev

Zlata ponevPomurski tednik Vestnik je drugo leto zapored pripravil izbor „Zlata ponev Pomurja". Slovenske pokrajine si namreč prizadevajo, da bi izboljšale gostinsko ponudbo, ki je eden od temeljev turističnega prizadevanja naše države. In v omenjeni medijski hiši so pripravili izbor in ocenjevanje gostiln, restavracij in turističnih kmetij v regiji. Bralci Vestnika in širša javnost je z glasovnicami in oddajo glasov na spletni strani izbrala najbolj popularno gostilno v Pomurju.

Zlata ponev za gostilni Zorko in Rajh

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nad 300 "ladjarjev" iz štirih držav za ohranitev Mure

 

Konec tedna je potekal 9. mednarodni spust starih murskih ladij od Cmureka v Avstriji do Dekanovca na Hrvaškem

Spust po MuriZveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, nevladna okoljska organizacija, skupaj s številnimi soorganizatorji, je konec minulega tedna, pripravila že 9. dvodnevni „Mednarodni spust s tradicionalnimi murskim ladjami po reki Muri“. Vse skupaj se je začelo v bližini mostu čez Muro v Cmureku v Avstriji, končalo pa tik ob tromeji med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, v Dekanovcu na Hrvaškem. V celotnem projektu so sodelovale občine, turistična in podobna društva ter državljani iz štirih držav (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) ob reki Muri. V okviru dogodka, na katerem je letos sodelovalo rekordno število (60) čolnov in ladij, z najmanj 300 udeleženci iz vseh štirih omenjenih držav, je potekala tudi javna tribuna, na kateri so sodelovali župani občin ob reki Muri, poslanci DZ iz Pomurja, predstavniki ministrstev in nevladnih organizacij, pravzaprav vsi, ki so želeli in imeli kaj povedati o načinu in vodenju skupne okoljske politike Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.

Ker je cilj spusta predvsem ohranjanje reke Mure, brez elektrarn in drugih posegov, je tema javne tribune in „Odra svobodnega govora“, na „IX. Mednarodnem spustu murskih ladij - Mura 2011“, ki je bila na prireditvenem prostoru Ciglarskega naselja v Melincih, imela ime „Človek in Mura“. V okviru javne tribune so podpisovali tudi peticijo proti načrtovanju in gradnji elektrarn na Muri. Kot nam je povedal predsednik ZEG Karel Lipič, udeležence poleg prijetnega druženja združujejo trije glavni cilji: povezovanje med narodi ob reki, ohranjanje tradicije, predvsem izdelovanja lesenih čolnov, s kakršnimi so se nekoč vozili po Muri, ter spodbujanje zavedanja o ekologiji. Po njegovem prepričanju je Muro treba ohraniti brez elektrarn in jo izkoristiti za mehki turizem, saj njena sedanja vrednost presega nekaj kilovatov električne energije, ki bi jo sicer pridobili od reke. „Tudi nacionalni energetski program ne predvideva hidroelektrarn na Muri in to je pravilno“, je poudaril Lipič, ki je tudi zagotovil, da je interes ljudi za udeležbo na tovrstnem spustu ter ohranjanju reke Mure izjemno velik. Ravno zaradi tega bodo prihodnje leto, ob okrogli obletnici (10) pripravili še daljši spust, in sicer do Cmureka, do izliva Mure v Dravo, vse skupaj pa naj bi, namesto dveh, trajalo tri dni.

„Moto prireditve je bilo predvsem zbliževanje med sosednjimi narodi, ki živijo ob reki Muri, ter oživljanje starih običajev, vzpodbujanje zavedanja o ekologiji in prijetnega medsebojnega druženja v naravi. Zelo smo zadovoljni s celotno prireditvijo, saj je prišlo veliko udeležencev, zraven pa je bilo tudi veliko gostov, ter ljudi, ki so nas spremljali z obale reke Mure ter njenih mostov. Na vmesnih postajah je potekal bogat kulturni program, čeprav je organizatorjem in udeležencem nekoliko nagajala tudi vročina, ki je dosegala tudi 38 stopinj V Apačah, Bad Radkersburgu, Petanjcih, Ižakovci, Melincih, Martinu na Muri... so nas lepo sprejeli in pogostili. Ne gre pa prezreti niti zanimive vložke, ki so jih udeleženci izvajali med pristanki“, nam je povedal Lipič, ki dodaja, da so noč med soboto in nedeljo prespali „v naravi“ v Žabniku pri Martinu na Muri, nedeljsko potepanje pa je tako potekalo samo na Hrvaškem.

Lipič je dodal, da tukaj gre predvsem za obujanje in ohranjanje tradicije murskih ladij, saj so nekatera plovila stara tudi sto in več let. „Verjamem, da je to koristno tudi za turistične namene, enako pa so omenjene ladje koristne tudi za morebitne poplave, kot je to bilo v preteklosti. Poleg tega pa je spust izjemno pomembno, da se predstavniki štirih držav: Madžarske Avstrije, Slovenije in Hrvaške dogovorimo za ohranjanje reke Mure. Štirje narodi bomo poskrbeli za Muro, poskrbeli bomo, da se Mura še dodatno čisti in zavaruje, tako da bi iz tretjega prešla v drugi kakovostni razred evropskih rek. Vsekakor pa je tukaj veliko odvisno od lokalnih političnih veljakov, predvsem županov. Poglejte, na Goričkem je nastal park, ki povezuje tri dežele, enako pa naj bi kmalu bilo tudi ob reki Muri…“, nam je še povedal Lipič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Nad 300 "ladjarjev" iz štirih držav za ohranitev Mure