Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sin namesto očeta na čelu KZ Radgona

 

Ker dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Radgona Janez Rihtarič odhaja v pokoj bo njegovo mesto zasedel sin Danilo

Janez in Danilo RihtaričPotem ko se je dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Gornja Radgona, ki je mimogrede tudi župan občine Radenci, Janez Rihtarič odločil za upokojitev, je Upravni odbor zadruge, katere predsednik je Jožef Bračko, že izbral njegovega naslednika. S 1. januarjem 2013 bo namreč vodstvo ene večjih in uspešnejših tovrstnih zadrug prevzel njegov sin Danilo Rihtarič, ki je bil soglasno izbran izmed osmih prijavljenih kandidatov. Ker je mlajši Rihtarič direktor Kmetijstva Črnci, ki je v 50 odstotni lastnini KZ Radgona (drugo polovico obvladuje Tovarna močnih krmil Črnci), bodo morali izbrati novega vodjo Kmetijstva Črnci.

Novi direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič in predstavnik drugega solastnika TMK Črnci pa bosta prokurista v Kmetijstvu Črnci, ki bo pomladi na opuščeni farmi v Podgradu oživel prašičerejo. Tako je gotovo, da ne bodo vzdržale govorice, kako bo novi direktor zadruge hkrati tudi direktor Kmetijstva Črnci. Prav tako nam je Janez Rihtarič potrdil, da on ne bo postal profesionalni župan občine Radenci, temveč se bo upokojil, župansko funkcijo pa bo, enako kot doslej, opravljal neprofesionalno.

KZ Radgona, ki pokriva območje štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici) na območju upravne enote Gornja Radgona, se je v zadnjih nekaj letih razširila tudi na območje zahodnega Goričkega ter osrednjega dela Prekmurja. V letu 2011 je zadruga v eni živilski trgovini sedmih oskrbnih centrih na radgonskem območju ter šestih tovrstnih centrih v Prekmurju, z odkupom tržnih presežkov in živine s področja kmetijstva ter s storitveno dejavnostjo sušilnice in silosov ustvarila 26.222.655 evrov prihodkov. Tako se je, v primerjavi z letom poprej rast prihodkov povečala za dobro petino, kar je ocenjeno kot izjemen dosežek. Po prepričanju direktorja Janeza Rihtariča je bila njihova odločitev o nakupu KZ Martjanci v občini Moravske Toplice, ki je šla v stečaj, pravilna odločitev, kar je že v prvem poslovnem letu prineslo pozitivne poslovne učinke. Leto 2011 jim je prineslo tudi dobre in kakovostne pridelke, pa tudi cene proizvodov so se nekoliko popravile, čeprav so se hitro dvigovale tudi cene reprodukcijskega materiala posebej rast stroškov energije.

„V Gornji Radgoni se zavedamo zadružnega poslanstva: smo praviloma neprofitna organizacija, ki skrbi predvsem za korist svojih članov. Z združevanjem nabav in prodaj dosegamo boljše pogoje, ki jih prenašamo na vse kmete. Skupaj gradimo takšno zadrugo, ki bo odprta in poštena do vseh, saj nam le to daje dolgoročno jamstvo za obstoj“, pravi Janez Rihtarič, ki je prepričan, da se člani zadruge (uradno jih je 247 s članskim deležem 1.070 €) kakor tudi drugi kmetje, s katerimi KD Radgona sodeluje, še vedno premalo zavedajo prednosti, ki jih nudi zadruga. „Če bi vsi omenjeni vso proizvodnjo in nakup reprodukcijskega materiala opravljali preko naše zadruge bi bili lahko oboji še uspešnejši. Potem bi članom nudili še boljše pogoje“, dodaja Janez Rihtarič.

Kazalniki odkupa so v vseh panogah, razen pri prašičereji in oljni ogrščici, nad pričakovanji. Odkup najpomembnejših poljščin, koruze in pšenice je bil lani v primerjavi z letom 2010 višji za 67, oz. 32 odstotkov, pri grozdju in teletih pa beležijo 61-odstotno rast odkupa. Skrbi jih uvoz pujskov za nadaljnje pitanje iz Nemčije, namesto, da bi jih „proizvajali“ sami v svoji farmi v Podgradu, kjer bi vse skupaj bilo bistveno ceneje. Zato je Rihtarič prepričan, da bodo že prihodnjo pomlad pognali farmo v Podgradu, kjer naj bi bilo 750 plemenskih svinj, ki bi letno skotile okrog 15.000 pujskov za nadaljnjo rejo. In tako ne bo potrebno uvažanje iz Nemčije, od koder so leta 2011 kupili 12.587 pitancev. Tako naj bi iz Podgrada imeli dovolj kakovostnih in cenejših domačih pujskov za potrebe svojih članov. Sicer je KZ Radgona lani odkupila še 17.430 spitanih prašičev; 11,571 milijona litrov mleka, 5056 ton pšenice, 192 ton oljne ogrščice, 6894 ton koruze, 1621 ton grozdja...

Predsednik zadruge Jožef Bračko, ki je po novem tudi regijski predstavnik v zadružni zvezi Slovenije, pa opozarja na plačilno nedisciplino, ki jo „najbolj čutijo zadruge, kmetje, delavci in tisti, ki želijo v tej državi narediti korak naprej“. Po njegovem prepričanju je zadruga s svojim dobrim sodelovanjem na terenu kmetov servis, in če so kmetje v težavah, je v težavah tudi zadruga.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Sin namesto očeta na čelu KZ Radgona