Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sin namesto očeta na čelu KZ Radgona

 

Ker dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Radgona Janez Rihtarič odhaja v pokoj bo njegovo mesto zasedel sin Danilo

Janez in Danilo RihtaričPotem ko se je dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Gornja Radgona, ki je mimogrede tudi župan občine Radenci, Janez Rihtarič odločil za upokojitev, je Upravni odbor zadruge, katere predsednik je Jožef Bračko, že izbral njegovega naslednika. S 1. januarjem 2013 bo namreč vodstvo ene večjih in uspešnejših tovrstnih zadrug prevzel njegov sin Danilo Rihtarič, ki je bil soglasno izbran izmed osmih prijavljenih kandidatov. Ker je mlajši Rihtarič direktor Kmetijstva Črnci, ki je v 50 odstotni lastnini KZ Radgona (drugo polovico obvladuje Tovarna močnih krmil Črnci), bodo morali izbrati novega vodjo Kmetijstva Črnci.

Novi direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič in predstavnik drugega solastnika TMK Črnci pa bosta prokurista v Kmetijstvu Črnci, ki bo pomladi na opuščeni farmi v Podgradu oživel prašičerejo. Tako je gotovo, da ne bodo vzdržale govorice, kako bo novi direktor zadruge hkrati tudi direktor Kmetijstva Črnci. Prav tako nam je Janez Rihtarič potrdil, da on ne bo postal profesionalni župan občine Radenci, temveč se bo upokojil, župansko funkcijo pa bo, enako kot doslej, opravljal neprofesionalno.

KZ Radgona, ki pokriva območje štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici) na območju upravne enote Gornja Radgona, se je v zadnjih nekaj letih razširila tudi na območje zahodnega Goričkega ter osrednjega dela Prekmurja. V letu 2011 je zadruga v eni živilski trgovini sedmih oskrbnih centrih na radgonskem območju ter šestih tovrstnih centrih v Prekmurju, z odkupom tržnih presežkov in živine s področja kmetijstva ter s storitveno dejavnostjo sušilnice in silosov ustvarila 26.222.655 evrov prihodkov. Tako se je, v primerjavi z letom poprej rast prihodkov povečala za dobro petino, kar je ocenjeno kot izjemen dosežek. Po prepričanju direktorja Janeza Rihtariča je bila njihova odločitev o nakupu KZ Martjanci v občini Moravske Toplice, ki je šla v stečaj, pravilna odločitev, kar je že v prvem poslovnem letu prineslo pozitivne poslovne učinke. Leto 2011 jim je prineslo tudi dobre in kakovostne pridelke, pa tudi cene proizvodov so se nekoliko popravile, čeprav so se hitro dvigovale tudi cene reprodukcijskega materiala posebej rast stroškov energije.

„V Gornji Radgoni se zavedamo zadružnega poslanstva: smo praviloma neprofitna organizacija, ki skrbi predvsem za korist svojih članov. Z združevanjem nabav in prodaj dosegamo boljše pogoje, ki jih prenašamo na vse kmete. Skupaj gradimo takšno zadrugo, ki bo odprta in poštena do vseh, saj nam le to daje dolgoročno jamstvo za obstoj“, pravi Janez Rihtarič, ki je prepričan, da se člani zadruge (uradno jih je 247 s članskim deležem 1.070 €) kakor tudi drugi kmetje, s katerimi KD Radgona sodeluje, še vedno premalo zavedajo prednosti, ki jih nudi zadruga. „Če bi vsi omenjeni vso proizvodnjo in nakup reprodukcijskega materiala opravljali preko naše zadruge bi bili lahko oboji še uspešnejši. Potem bi članom nudili še boljše pogoje“, dodaja Janez Rihtarič.

Kazalniki odkupa so v vseh panogah, razen pri prašičereji in oljni ogrščici, nad pričakovanji. Odkup najpomembnejših poljščin, koruze in pšenice je bil lani v primerjavi z letom 2010 višji za 67, oz. 32 odstotkov, pri grozdju in teletih pa beležijo 61-odstotno rast odkupa. Skrbi jih uvoz pujskov za nadaljnje pitanje iz Nemčije, namesto, da bi jih „proizvajali“ sami v svoji farmi v Podgradu, kjer bi vse skupaj bilo bistveno ceneje. Zato je Rihtarič prepričan, da bodo že prihodnjo pomlad pognali farmo v Podgradu, kjer naj bi bilo 750 plemenskih svinj, ki bi letno skotile okrog 15.000 pujskov za nadaljnjo rejo. In tako ne bo potrebno uvažanje iz Nemčije, od koder so leta 2011 kupili 12.587 pitancev. Tako naj bi iz Podgrada imeli dovolj kakovostnih in cenejših domačih pujskov za potrebe svojih članov. Sicer je KZ Radgona lani odkupila še 17.430 spitanih prašičev; 11,571 milijona litrov mleka, 5056 ton pšenice, 192 ton oljne ogrščice, 6894 ton koruze, 1621 ton grozdja...

Predsednik zadruge Jožef Bračko, ki je po novem tudi regijski predstavnik v zadružni zvezi Slovenije, pa opozarja na plačilno nedisciplino, ki jo „najbolj čutijo zadruge, kmetje, delavci in tisti, ki želijo v tej državi narediti korak naprej“. Po njegovem prepričanju je zadruga s svojim dobrim sodelovanjem na terenu kmetov servis, in če so kmetje v težavah, je v težavah tudi zadruga.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Sin namesto očeta na čelu KZ Radgona