Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sin namesto očeta na čelu KZ Radgona

 

Ker dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Radgona Janez Rihtarič odhaja v pokoj bo njegovo mesto zasedel sin Danilo

Janez in Danilo RihtaričPotem ko se je dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Gornja Radgona, ki je mimogrede tudi župan občine Radenci, Janez Rihtarič odločil za upokojitev, je Upravni odbor zadruge, katere predsednik je Jožef Bračko, že izbral njegovega naslednika. S 1. januarjem 2013 bo namreč vodstvo ene večjih in uspešnejših tovrstnih zadrug prevzel njegov sin Danilo Rihtarič, ki je bil soglasno izbran izmed osmih prijavljenih kandidatov. Ker je mlajši Rihtarič direktor Kmetijstva Črnci, ki je v 50 odstotni lastnini KZ Radgona (drugo polovico obvladuje Tovarna močnih krmil Črnci), bodo morali izbrati novega vodjo Kmetijstva Črnci.

Novi direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič in predstavnik drugega solastnika TMK Črnci pa bosta prokurista v Kmetijstvu Črnci, ki bo pomladi na opuščeni farmi v Podgradu oživel prašičerejo. Tako je gotovo, da ne bodo vzdržale govorice, kako bo novi direktor zadruge hkrati tudi direktor Kmetijstva Črnci. Prav tako nam je Janez Rihtarič potrdil, da on ne bo postal profesionalni župan občine Radenci, temveč se bo upokojil, župansko funkcijo pa bo, enako kot doslej, opravljal neprofesionalno.

KZ Radgona, ki pokriva območje štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici) na območju upravne enote Gornja Radgona, se je v zadnjih nekaj letih razširila tudi na območje zahodnega Goričkega ter osrednjega dela Prekmurja. V letu 2011 je zadruga v eni živilski trgovini sedmih oskrbnih centrih na radgonskem območju ter šestih tovrstnih centrih v Prekmurju, z odkupom tržnih presežkov in živine s področja kmetijstva ter s storitveno dejavnostjo sušilnice in silosov ustvarila 26.222.655 evrov prihodkov. Tako se je, v primerjavi z letom poprej rast prihodkov povečala za dobro petino, kar je ocenjeno kot izjemen dosežek. Po prepričanju direktorja Janeza Rihtariča je bila njihova odločitev o nakupu KZ Martjanci v občini Moravske Toplice, ki je šla v stečaj, pravilna odločitev, kar je že v prvem poslovnem letu prineslo pozitivne poslovne učinke. Leto 2011 jim je prineslo tudi dobre in kakovostne pridelke, pa tudi cene proizvodov so se nekoliko popravile, čeprav so se hitro dvigovale tudi cene reprodukcijskega materiala posebej rast stroškov energije.

„V Gornji Radgoni se zavedamo zadružnega poslanstva: smo praviloma neprofitna organizacija, ki skrbi predvsem za korist svojih članov. Z združevanjem nabav in prodaj dosegamo boljše pogoje, ki jih prenašamo na vse kmete. Skupaj gradimo takšno zadrugo, ki bo odprta in poštena do vseh, saj nam le to daje dolgoročno jamstvo za obstoj“, pravi Janez Rihtarič, ki je prepričan, da se člani zadruge (uradno jih je 247 s članskim deležem 1.070 €) kakor tudi drugi kmetje, s katerimi KD Radgona sodeluje, še vedno premalo zavedajo prednosti, ki jih nudi zadruga. „Če bi vsi omenjeni vso proizvodnjo in nakup reprodukcijskega materiala opravljali preko naše zadruge bi bili lahko oboji še uspešnejši. Potem bi članom nudili še boljše pogoje“, dodaja Janez Rihtarič.

Kazalniki odkupa so v vseh panogah, razen pri prašičereji in oljni ogrščici, nad pričakovanji. Odkup najpomembnejših poljščin, koruze in pšenice je bil lani v primerjavi z letom 2010 višji za 67, oz. 32 odstotkov, pri grozdju in teletih pa beležijo 61-odstotno rast odkupa. Skrbi jih uvoz pujskov za nadaljnje pitanje iz Nemčije, namesto, da bi jih „proizvajali“ sami v svoji farmi v Podgradu, kjer bi vse skupaj bilo bistveno ceneje. Zato je Rihtarič prepričan, da bodo že prihodnjo pomlad pognali farmo v Podgradu, kjer naj bi bilo 750 plemenskih svinj, ki bi letno skotile okrog 15.000 pujskov za nadaljnjo rejo. In tako ne bo potrebno uvažanje iz Nemčije, od koder so leta 2011 kupili 12.587 pitancev. Tako naj bi iz Podgrada imeli dovolj kakovostnih in cenejših domačih pujskov za potrebe svojih članov. Sicer je KZ Radgona lani odkupila še 17.430 spitanih prašičev; 11,571 milijona litrov mleka, 5056 ton pšenice, 192 ton oljne ogrščice, 6894 ton koruze, 1621 ton grozdja...

Predsednik zadruge Jožef Bračko, ki je po novem tudi regijski predstavnik v zadružni zvezi Slovenije, pa opozarja na plačilno nedisciplino, ki jo „najbolj čutijo zadruge, kmetje, delavci in tisti, ki želijo v tej državi narediti korak naprej“. Po njegovem prepričanju je zadruga s svojim dobrim sodelovanjem na terenu kmetov servis, in če so kmetje v težavah, je v težavah tudi zadruga.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Sin namesto očeta na čelu KZ Radgona