Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sin namesto očeta na čelu KZ Radgona

 

Ker dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Radgona Janez Rihtarič odhaja v pokoj bo njegovo mesto zasedel sin Danilo

Janez in Danilo RihtaričPotem ko se je dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Gornja Radgona, ki je mimogrede tudi župan občine Radenci, Janez Rihtarič odločil za upokojitev, je Upravni odbor zadruge, katere predsednik je Jožef Bračko, že izbral njegovega naslednika. S 1. januarjem 2013 bo namreč vodstvo ene večjih in uspešnejših tovrstnih zadrug prevzel njegov sin Danilo Rihtarič, ki je bil soglasno izbran izmed osmih prijavljenih kandidatov. Ker je mlajši Rihtarič direktor Kmetijstva Črnci, ki je v 50 odstotni lastnini KZ Radgona (drugo polovico obvladuje Tovarna močnih krmil Črnci), bodo morali izbrati novega vodjo Kmetijstva Črnci.

Novi direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič in predstavnik drugega solastnika TMK Črnci pa bosta prokurista v Kmetijstvu Črnci, ki bo pomladi na opuščeni farmi v Podgradu oživel prašičerejo. Tako je gotovo, da ne bodo vzdržale govorice, kako bo novi direktor zadruge hkrati tudi direktor Kmetijstva Črnci. Prav tako nam je Janez Rihtarič potrdil, da on ne bo postal profesionalni župan občine Radenci, temveč se bo upokojil, župansko funkcijo pa bo, enako kot doslej, opravljal neprofesionalno.

KZ Radgona, ki pokriva območje štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici) na območju upravne enote Gornja Radgona, se je v zadnjih nekaj letih razširila tudi na območje zahodnega Goričkega ter osrednjega dela Prekmurja. V letu 2011 je zadruga v eni živilski trgovini sedmih oskrbnih centrih na radgonskem območju ter šestih tovrstnih centrih v Prekmurju, z odkupom tržnih presežkov in živine s področja kmetijstva ter s storitveno dejavnostjo sušilnice in silosov ustvarila 26.222.655 evrov prihodkov. Tako se je, v primerjavi z letom poprej rast prihodkov povečala za dobro petino, kar je ocenjeno kot izjemen dosežek. Po prepričanju direktorja Janeza Rihtariča je bila njihova odločitev o nakupu KZ Martjanci v občini Moravske Toplice, ki je šla v stečaj, pravilna odločitev, kar je že v prvem poslovnem letu prineslo pozitivne poslovne učinke. Leto 2011 jim je prineslo tudi dobre in kakovostne pridelke, pa tudi cene proizvodov so se nekoliko popravile, čeprav so se hitro dvigovale tudi cene reprodukcijskega materiala posebej rast stroškov energije.

„V Gornji Radgoni se zavedamo zadružnega poslanstva: smo praviloma neprofitna organizacija, ki skrbi predvsem za korist svojih članov. Z združevanjem nabav in prodaj dosegamo boljše pogoje, ki jih prenašamo na vse kmete. Skupaj gradimo takšno zadrugo, ki bo odprta in poštena do vseh, saj nam le to daje dolgoročno jamstvo za obstoj“, pravi Janez Rihtarič, ki je prepričan, da se člani zadruge (uradno jih je 247 s članskim deležem 1.070 €) kakor tudi drugi kmetje, s katerimi KD Radgona sodeluje, še vedno premalo zavedajo prednosti, ki jih nudi zadruga. „Če bi vsi omenjeni vso proizvodnjo in nakup reprodukcijskega materiala opravljali preko naše zadruge bi bili lahko oboji še uspešnejši. Potem bi članom nudili še boljše pogoje“, dodaja Janez Rihtarič.

Kazalniki odkupa so v vseh panogah, razen pri prašičereji in oljni ogrščici, nad pričakovanji. Odkup najpomembnejših poljščin, koruze in pšenice je bil lani v primerjavi z letom 2010 višji za 67, oz. 32 odstotkov, pri grozdju in teletih pa beležijo 61-odstotno rast odkupa. Skrbi jih uvoz pujskov za nadaljnje pitanje iz Nemčije, namesto, da bi jih „proizvajali“ sami v svoji farmi v Podgradu, kjer bi vse skupaj bilo bistveno ceneje. Zato je Rihtarič prepričan, da bodo že prihodnjo pomlad pognali farmo v Podgradu, kjer naj bi bilo 750 plemenskih svinj, ki bi letno skotile okrog 15.000 pujskov za nadaljnjo rejo. In tako ne bo potrebno uvažanje iz Nemčije, od koder so leta 2011 kupili 12.587 pitancev. Tako naj bi iz Podgrada imeli dovolj kakovostnih in cenejših domačih pujskov za potrebe svojih članov. Sicer je KZ Radgona lani odkupila še 17.430 spitanih prašičev; 11,571 milijona litrov mleka, 5056 ton pšenice, 192 ton oljne ogrščice, 6894 ton koruze, 1621 ton grozdja...

Predsednik zadruge Jožef Bračko, ki je po novem tudi regijski predstavnik v zadružni zvezi Slovenije, pa opozarja na plačilno nedisciplino, ki jo „najbolj čutijo zadruge, kmetje, delavci in tisti, ki želijo v tej državi narediti korak naprej“. Po njegovem prepričanju je zadruga s svojim dobrim sodelovanjem na terenu kmetov servis, in če so kmetje v težavah, je v težavah tudi zadruga.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Sin namesto očeta na čelu KZ Radgona