Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Katica in Peter Leopold sta obhajala zlati pir

Zlata poroka LeopoldV mesecu decembru, ko je nekako največ takšnih in drugačnih praznovanj, sta poseben dogodek obeležila tudi Katica in Peter Leopold iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. V krogu domačih in prijateljev sta namreč praznovala zlato poroko, svojo 50 letno zakonsko zvestobo sta potrdila s civilnim in cerkvenim obredom. Prvega je v domači samostanski kleti opravil župan občine Sv. Trojica David Klobasa, njuno življenjsko zgodbo pa je predstavila Barbara Cvetko Škrlec. Ob tej priliki jima je župan čestital, ter izročil darilo in spominsko listino. Slavje je pesmijo: »Ne bodi kot drugi«, polepšala njuna vnukinja Ines Leopold.

Iz samostanske kleti v bližnjo cerkev

Otroci so pričakali Božička pri gasilcih v Orehovcih

Božiček OrehovciV društvenih prostorih PGD Orehovci je v soboto, tik pred božičem bilo sila živahno in veselo ter polno pričakovanja obdarovanja, od dobrega moža s sivo brado v rdeči opravi – Božička. Letos so v PGD Orehovci organizirali in pripravili prvi obisk Božička, ki je bil namenjen otrokom iz vasi Orehovci, Orehovski Vrh in Ptujska cesta, ter seveda tudi od drugod. 45 otrok je ob spremstvu svojih staršev, starejših sester, bratcev, dedkov in babic pričakalo dobrega moža.

Božiček v Orehovcih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ambrozija spet ogroža!

 

Slovenski kmetje opozarjajo na problematiko širjenja ambrozije, ki nemoteno raste na neobdelanih površinah

AmbrozijaKer letošnja vročina še dodatno pospešuje njeno rast, Kmetijsko – gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja, da se po Sloveniji močno širi ambrozija. Slednjo se na kmetijska zemljišča prenaša z nekmetijskih in neobdelanih zemljišč, kot so gradbišča, deponije in vsa mesta, kjer potekajo premiki zemlje, ter z območij ob avtocestah, železnicah in vodotokih. To povzroča škodo tudi kmetom, zato pozivajo imetnike teh zemljišč k zatiranju ambrozije. Pelinolistna ambrozija je namreč ena najbolj alergenih rastlin in hkrati trdovraten plevel na kmetijskih površinah, zato je nujno sistematično uničevanje, poudarjajo na KGZS. Neuničevanje ambrozije denimo v koruznih posevkih povzroča za polovico nižjo rast koruznih rastlin in za 50 odstotkov nižji pridelek, v vrtninah pa so pridelki vsaj za 30 odstotkov nižji.

Ambrozija posredno vpliva tudi na zaraščenost posevkov in visoko vlago, kar pripelje do okužbe vrtnin s črno listno pegavostjo. Poseben problem predstavlja tudi v ekološkem kmetovanju, kjer kmetje z dovoljenimi sredstvi težko preprečujejo njeno širjenje. Cvetni prah ambrozije je lahko škodljiv tudi za osebe, ki delajo na njivah in vrtovih in so nanj alergične. Seme ambrozije se lahko pojavi tudi kot primes v semenu kmetijskih rastlin in pridelkih. Kot pojasnjujejo na KGZS, je rastline treba uničiti še pred cvetenjem. Na vrtovih se uničuje z ruvanjem, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih kmetijskih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov. KGZS zato poudarja, kako pomembno je, da na omenjenih površinah lastniki zemljišč poskrbijo za učinkovito zatiranje ambrozije s pravočasno košnjo. V skladu z zakonodajo morajo namreč imetniki teh zemljišč, ki so večinoma v lasti države in v upravljanju Družbe za avtoceste v RS, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter drugih, zagotoviti uničevanje rastlin ambrozije. KGZS sicer v okviru kmetijsko gozdarskih zavodov izvaja številne aktivnosti v smislu osveščanja, informiranja in tehnološkega svetovanja v povezavi z zatiranjem ambrozije na kmetijskih površinah, vendar se kljub temu vedno znova pojavlja in to v čedalje večjem obsegu. To temo je že pretekli teden obravnaval parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri so predstavniki KGZS predstavili aktivnosti za preprečevanje širjenja ambrozije

Žal se mnogi lastniki zemljišč ne zavedajo, kako nevarna je ambrozija za ljudi zlasti tiste, ki so alergični na cvetni prah in sploh astmatike. Torej ambrozijo ne gre podcenjevati, kajti gre za rastlino, ki je po domnevah alergologov bila pred desetletjem pri nas povezana z desetino vseh alergij, zdaj pa je delež že trikrat večji. Zaradi njenega nenadzorovanega širjenja – predvsem na nekmetijskih zemljiščih – je julija lani ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki jo morajo upoštevati vsi lastniki zemljišč. Koderkoli se ambrozija pojavi, jo moramo uničiti pred cvetenjem oziroma semenitvijo. Za vrtove je primerno puljenje rastlin skupaj s koreninami, najbolje, ko so visoke decimeter do dva. Priporočena je uporaba rokavic in med cvetenjem zaščitne maske. Zapuščena, neobdelana, gola zemljišča je treba čim prej zasejati s travo, kar zmanjšuje možnost za naselitev te invazivne rastline. Vse neobdelane površine, kjer že raste, pa je treba pogosto kositi – najpomembnejše je, da jo pokosimo pred cvetenjem, s čimer onemogočimo semenitev. V kmetijstvu glede na vrsto pridelave obvladujejo ambrozijo z mulčenjem na višino 2 cm tik pred cvetenjem, ki ga dopolnjujejo z ožiganjem s plamenom ali herbicidi. Enake obveznosti kot za pelinolistno ambrozijo nalaga zakonska odredba lastnikom vseh zemljišč tudi za druge vrste ambrozij, četudi pri nas doslej še niso razširjene: za trikrpo (Ambrosia trifida), obmorsko (Ambrosia maritima) in trajno ambrozijo (Ambrosia coronopifolia).

V Sloveniji podobno kot drugod po Evropi največ težav povzroča pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.), ki so jo v 18. stoletju na staro celino prenesli iz Severne Amerike. Zraste od 30 cm do dveh metrov visoko. Steblo je pokončno, razvejeno ter poraslo z gostimi dlačicami. Pred cvetenjem jo spoznamo predvsem po listih, ki so podobni kot pri navadnem pelinu, pozneje pa tudi po dolgih socvetjih na vrhu stebla in stranskih poganjkov. Cveti svetlo rumeno, od konca julija do konca septembra, veter pa lahko zanese cvetni prah do 200 kilometrov daleč. Na eni rastlini lahko dozori več kot 60.000 semen, ki so kaljiva tudi dve desetletji. Ker je ambrozija predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, je največ najdemo ob cestah, železniških progah, na bregovih rek in potokov, zapuščenih njivah in travnikih. V Sloveniji se v zadnjem času pojavlja tudi kot plevel v okopavinah (krompir, koruza in zlasti buče). Strokovnjaki opozarjajo, da je za njeno širjenje poleg nenadzorovane zapleveljenosti kriva tudi trgovina s semeni in zrnjem za krmo, predvsem semeni za ptice...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ambrozija spet ogroža!