V občini Sveti Jurij ob Ščavnici je kar nekaj parov, ki so dočakali visok zakonski jubilej. In med njimi sta tudi Amalija in Vinko Stramič iz Dragotincev, ki sta obeležila zlato poroko, torej 50 - letnico skupnega zakonskega življenja. Oba izhajata iz kmečkih družin, zato sta se vse življenje posvetila kmetovanju. Amalija se je rodila leta 1949 na Rožičkem Vrhu, Vinko pa leta 1941v Dragotincih, kjer je prevzel 12 ha veliko kmetijo, kjer sedaj obdelujejo 100 ha zemljišč in se ukvarjajo s prašičerejo. Njun zakon razveseljujejo otroci Mojca, Vinko, Jožica in Sonja. Veliko veselja pa jima v hišo prinaša devet vnukov in pravnukinja Neža, ki ju radi obiskujejo.
Ker se življenjska doba Slovenk in Slovencev podaljšuje, je med nami kljub dejstvu, da se mnogi zakoni končajo hitro, še vedno veliko parov, ki dočakajo visoko skupno življenjsko dobo. In med njimi sta tudi Marija in Janez Ketiš iz Sv. Jurija ob Ščavnici, ki sta pred dnevi prejela spominsko listino za 60 let skupnega zakonskega življenja. Obeležila sta torej biserno poroko, ob tej priložnosti sta nam zaupala nekaj zanimivosti iz svojega življenja. Oba sta rojena leta 1933, Marija v Okoslavcih, Janez pa v Sp. Kocijanu. Nekaj let po poroki, sta gospodarila na 5 ha veliki posesti, ki jo je podedovala Marija. Janez se je pri mojstru Janezu Kosiju na Kapeli, izučil za mizarja in je bil vseskozi zaposlen, v pokoj pa je šel iz Avtoradgone.
Lepše je na vajah, kot iskati utopljence
Radgonski potapljači so se predstavili na XV. božično - novoletnem potopu
Enota za reševanje iz vode in z vode GA-PO-RA, ki že natanko 36 let deluje v okviru PGD Gornja Radgona, in ki je vedno na preži za reševanje, če je to potrebno, niso mirovali niti ob letošnjih božično – novoletnih praznikih. Poleg rednega »dežurstva«, bog ne daj če bi se kaj zgodilo, so namreč radgonski potapljači, tudi tokrat ob konec letnih praznovanjih, in ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti, v pripravili svoj tradicionalni, 15. Božično - novoletni potop. Ta je enako kot že nekaj zadnjih let, potekal na ribniku Podgrad pri Gornji Radgoni. Čeprav je v minulih dneh tudi na radgonskem območju bilo dokaj mrzlo, pravo zimsko vreme, se je tik pred prazniki močno ogrelo, tako da ni bilo najbolj nevarnega potopa pod led.
Kljub temu je potop v Podgradu potekal, tako kot so načrtovali, z vsemi varnostnimi ukrepi, ki so potrebni, potop pa je potekal v parih.
Gledalci so v idiličnem, pomladnem dopoldnevu brez snega in leda, lahko uživali...
Številni obiskovalci in gledalci predstavitve radgonskih potapljačev, med katerimi tudi številni gostje iz drugih delov države, katero je strokovno komentiral starosta med potapljači Brane Klun, so lahko spremljali zanimive in atraktivne potope v parih. Predvsem so iskali utopljence ter reševali izpod ledu, a so vsi skupaj bili veseli, da je šlo le za vajo, kot če bi dejansko iskali utopljence. Kljub božično-novoletnem praznovanju je bila temperatura zraka okrog desetih stopnji, voda pa je bila nekoliko bolj mrzla. Toda to ni motilo pogumnih fantov, ki so se podali v globine, mraz pa so čutili le med oblačenjem in slačenjem, v vodi pa so uporabljali „suhe“ obleke.
Potapljači morajo biti pripravljeni v vseh vremenskih razmerah...
Tokrat se je potopilo sedem radgonskim potapljačev: Bogdan Šajnovič, Boris Mauko, Gregor Lebar, Rajko Lipič, Boris Brus, Marko Šajnovič in David Šebjanič, s svojo tradicionalno predstavitvijo pa so vsi skupaj zaključili sezono. In po tistem, kar smo lahko videli, ko so mnogi občudovali pogumno početje mladih fantov, je gotovo, da omenjena športno rekreativna in tudi reševalna dejavnost na tem območju nikoli ne bo zamrla. Med samimi potapljači je bil tudi vodja radgonskih potapljačev Marko Šajnovič. Znano je sicer, da se pogosto dogajajo utopitve pod ledom, ko predvsem mladi ne upoštevajo navodil, da na vsakem ledu ni dobro drsati, in zato potapljači morajo biti pripravljeni. Vodja radgonskih potapljačev nam je povedal, da je šlo za potope v parih, in da so zadovoljni z mladimi kadri, katere počasi uvajajo v delo pod ledom. Prav tako napoveduje, da bodo tudi prihodnje poletne počitnice izkoristili za izobraževanje še dodatnih novincev. Šajnovič je tudi povedal, da imajo potapljači odlično podporo lokalne skupnosti, saj brez tega ne bi šlo ker gre za izjemno drago dejavnost.
Najbolj nevarno je, ko se odtaja led na jezerih, ribnikih, gramoznicah...
Kljub velikemu pogumu vsakega izmed njih pa si nihče ne želi, da bi morali pogosto resno posredovati ter reševati ljudi ali premoženje oz. celo iskati utopljence, kar se je tudi v letih 2011 in 2012 zgodilo kar nekajkrat. Reševanje in iskanje utopljencev je sicer predvsem delo specialne enote PRS (podvodno reševalna služba), ki skupaj s kolegi iz Murske Sobote skrbijo za področje Pomurja. Poleg omenjene enote je tukaj operativna enota, kjer so vsi drugi člani društva za delo na vodi in pod vodo, vsi skupaj pa, poleg domačih potopov, iskanj utopljencev, reševanja premoženja, sodelujejo tudi pri čiščenju podvodnih terenov, zlasti v reki Muri, a tudi v drugih jezerih, gramoznicah, ribnikih ipd. V GA-PO-RA imajo tudi rekreativce za katere organizirajo posebne rekreativne potope. Sicer pa so se tokratne vaje potopa udeležili tudi člani poveljstva Štaba civilne zaščite Gornja Radgona, bilo pa je tudi veliko gostov od blizu in daleč, ki so se skupaj znova lahko prepričali, da so potapljači pripravljeni, vsekakor pa ne oni in ne kdorkoli drugi, si ne želi, da bi jim bilo treba redko, ali celo pogosto posredovati... Letno sicer morajo potapljači iskati povprečno štiri utopljence, največ pa jih je bilo do devet na leto, še večkrat pa izpod gladine vode iščejo materialne dobrine ter tudi odvržene smeti.
Tukaj si lahko ogledate slike.
