Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na ogled so Andrejevi portreti, pejsaži in impresije

 

Odprli so prvo samostojno fotografsko razstavo domačina Andreja Slogoviča

Foto razstava Velika avla in galerija Doma kulture v Gornji Radgoni sta bili skorajda premajhni, da bi sprejeli vse tiste, ki so si želeli ogledati odprtje prve samostojne razstave fotografij člana domačega fotokluba Proportio divina, Andreja Slogoviča. Odlična razstava, poimenovana „Slike“, ki bo na ogled do začetka prihodnjega meseca, je razdeljena na tri sklope, in sicer: portrete ljudi (predvsem otrok), črno-bele pejsaže in ledene impresije-abstraktne podobe detajlov ledenikov, ki jih je kot izvrsten opazovalec in zaljubljenec v naravo našel na Novi Zelandiji. Razstavljene fotografije so nastale na potovanjih po svetu, od Nove Zelandije, do Afrike in Azije, ter v domačih krajih.

Avtor razstave Andrej Slogovič se je rodil leta 1975 v Mariboru. Po poklicu je univ. dipl. ing. agronomije. Od malih nog je ljubitelj narave, s fotografijo pa se je začel resneje ukvarjati leta 2007, in še resneje leta 2010, ko je postal član FK Proportio divina. Od takrat naprej pošilja svoje fotografije na mednarodne razstave in natečaje, kjer dosega zelo lepe rezultate. Najbližje so mu motivi pokrajin in ljudi katere največkrat išče na raznih potovanjih doma in po svetu ter tako skuša ujeti nepozabne trenutke v naravi in edinstvene izraze ljudi.

Ob otvoritvi razstave, na kateri sta, ob avtorju Slogoviču, prisotne pozdravila tudi direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Gornja Radgona, Norma Bale, in v imenu radgonske občine Milan Nekrep, je o avtorju in njegovih fotografijah spregovoril predsednik Fotokluba Proportio divina Ivo Borko. Posebej so ga impresionirale nenavadne oblike večnega ledu, ki s pomočjo svetlobne abstraktne forme, tvorijo cvetove, metulje, liste... Za razliko od večine drugih fotografov, ki podležejo čarobnosti barv eksotičnih dežel (Namibija, Nova Zelandija, Zahodna Samoa, Kraljevina Tango, Tajska, Slovenija...), se je Slogovič odločil, da nam jih predstavi v črno beli tehniki, pri čemer je opaziti močno prevlado temnih, senčnih tonov, ki dajejo fotografijam izrazito dramatičnost, pa naj si gre tukaj za portrete ali pejsaže.

Foto razstava„Portreti so narejeni v velikem planu, ki emocije portretirancev še poudarja. Med portreti izstopata portret starčka iz Tajske, ki počiva in uživa v omamnih substancah cigarete, narejen v dosti svetlejših in bolj optimističnih tonih, ki dajejo občutek, kot da je ta že vse preživel, in doživel celo nirvano na tem svetu, ter na drugi strani portret punčke, ki na nek način komunicira s še nerojenim bratcem, narejen v izrazito temnih pesimističnih tonih. Mu želi kaj sporočiti? Kot da nam Andrej želi sporočiti, da svet odraslih ni narejen po meri otrok. Tudi pri pejsažih je opaziti določeno samosvojost, saj je nekaj fotografij uokvirjenih v kvadratni okvir, ki je za krajinsko fotografijo precej nenavaden, sploh pa v današnjih časih, ko mnogo fotografov koristi možnost digitalne obdelave in sestavlja posnetke v priljubljene panorame. Težavnost kvadratnega formata, ki ne omogoča poravnave glavne osi prizora z daljšo stranjo pravokotnega okvirja fotografije in nima nikakršne usmerjenosti, ker njegove enake stranice podajajo zelo natančne in stabilne izseke prostora, vešče rešuje z dovršeno kompozicijo in uporabo drugih likovnih elementov. Avtor nam ne privošči pogleda na celo krajino, ki jo je sam občudoval, ampak nas usmerjeno vodi v izseke, ki jih je sam izbral. Izbral pa je predvsem motive samotnih poti in osamljenih dreves. Če velja za drevesa, da simbolizirajo razmerje med zemljo in nebom, povezujejo poti med sabo oddaljene kraje in dežele ter simbolizirajo potovanja, tudi k iskanju resnice, miru pa tudi nesmrtnost v raziskovanju in odkrivanju duhovnega...“, je med drugim dejal Borko, ki je ob prvi Andrejevi samostojni razstavi, avtorju zaželel ustvarjalno in uspešno potovanje naprej.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Na ogled so Andrejevi portreti, pejsaži in impresije