Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na ogled so Andrejevi portreti, pejsaži in impresije

 

Odprli so prvo samostojno fotografsko razstavo domačina Andreja Slogoviča

Foto razstava Velika avla in galerija Doma kulture v Gornji Radgoni sta bili skorajda premajhni, da bi sprejeli vse tiste, ki so si želeli ogledati odprtje prve samostojne razstave fotografij člana domačega fotokluba Proportio divina, Andreja Slogoviča. Odlična razstava, poimenovana „Slike“, ki bo na ogled do začetka prihodnjega meseca, je razdeljena na tri sklope, in sicer: portrete ljudi (predvsem otrok), črno-bele pejsaže in ledene impresije-abstraktne podobe detajlov ledenikov, ki jih je kot izvrsten opazovalec in zaljubljenec v naravo našel na Novi Zelandiji. Razstavljene fotografije so nastale na potovanjih po svetu, od Nove Zelandije, do Afrike in Azije, ter v domačih krajih.

Avtor razstave Andrej Slogovič se je rodil leta 1975 v Mariboru. Po poklicu je univ. dipl. ing. agronomije. Od malih nog je ljubitelj narave, s fotografijo pa se je začel resneje ukvarjati leta 2007, in še resneje leta 2010, ko je postal član FK Proportio divina. Od takrat naprej pošilja svoje fotografije na mednarodne razstave in natečaje, kjer dosega zelo lepe rezultate. Najbližje so mu motivi pokrajin in ljudi katere največkrat išče na raznih potovanjih doma in po svetu ter tako skuša ujeti nepozabne trenutke v naravi in edinstvene izraze ljudi.

Ob otvoritvi razstave, na kateri sta, ob avtorju Slogoviču, prisotne pozdravila tudi direktorica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Gornja Radgona, Norma Bale, in v imenu radgonske občine Milan Nekrep, je o avtorju in njegovih fotografijah spregovoril predsednik Fotokluba Proportio divina Ivo Borko. Posebej so ga impresionirale nenavadne oblike večnega ledu, ki s pomočjo svetlobne abstraktne forme, tvorijo cvetove, metulje, liste... Za razliko od večine drugih fotografov, ki podležejo čarobnosti barv eksotičnih dežel (Namibija, Nova Zelandija, Zahodna Samoa, Kraljevina Tango, Tajska, Slovenija...), se je Slogovič odločil, da nam jih predstavi v črno beli tehniki, pri čemer je opaziti močno prevlado temnih, senčnih tonov, ki dajejo fotografijam izrazito dramatičnost, pa naj si gre tukaj za portrete ali pejsaže.

Foto razstava„Portreti so narejeni v velikem planu, ki emocije portretirancev še poudarja. Med portreti izstopata portret starčka iz Tajske, ki počiva in uživa v omamnih substancah cigarete, narejen v dosti svetlejših in bolj optimističnih tonih, ki dajejo občutek, kot da je ta že vse preživel, in doživel celo nirvano na tem svetu, ter na drugi strani portret punčke, ki na nek način komunicira s še nerojenim bratcem, narejen v izrazito temnih pesimističnih tonih. Mu želi kaj sporočiti? Kot da nam Andrej želi sporočiti, da svet odraslih ni narejen po meri otrok. Tudi pri pejsažih je opaziti določeno samosvojost, saj je nekaj fotografij uokvirjenih v kvadratni okvir, ki je za krajinsko fotografijo precej nenavaden, sploh pa v današnjih časih, ko mnogo fotografov koristi možnost digitalne obdelave in sestavlja posnetke v priljubljene panorame. Težavnost kvadratnega formata, ki ne omogoča poravnave glavne osi prizora z daljšo stranjo pravokotnega okvirja fotografije in nima nikakršne usmerjenosti, ker njegove enake stranice podajajo zelo natančne in stabilne izseke prostora, vešče rešuje z dovršeno kompozicijo in uporabo drugih likovnih elementov. Avtor nam ne privošči pogleda na celo krajino, ki jo je sam občudoval, ampak nas usmerjeno vodi v izseke, ki jih je sam izbral. Izbral pa je predvsem motive samotnih poti in osamljenih dreves. Če velja za drevesa, da simbolizirajo razmerje med zemljo in nebom, povezujejo poti med sabo oddaljene kraje in dežele ter simbolizirajo potovanja, tudi k iskanju resnice, miru pa tudi nesmrtnost v raziskovanju in odkrivanju duhovnega...“, je med drugim dejal Borko, ki je ob prvi Andrejevi samostojni razstavi, avtorju zaželel ustvarjalno in uspešno potovanje naprej.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Na ogled so Andrejevi portreti, pejsaži in impresije