Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Korak po korak do odločnosti

 

Podjetje ZR grafika obeležuje 20 letnico obstoja in uspešnega delovanja

ZR GrafikaPodobno kot se gospodarska kriza odraža v današnji družbi, ko nekateri ostajajo brez redne zaposlitve in iščejo nove priložnosti, se je dogajalo tudi pred dobrimi dvajsetimi leti, ko smo doživljali politične, družbene ter ekonomske spremembe, in konec koncev trge nekdanje SFRJ. In med tistimi, ki so takrat iskali svojo novo priložnost je bil tudi Zdravko Ravnikar iz Gornje Radgone, ki se je v delu stanovanjske hiše začel ukvarjati z grafično obrtjo. Ob zaposlitvi v takrat velikem radgonskem podjetju Elrad je bil od leta 1990 „popoldanski obrtnik“. Ko pa je Elrad končal v stečaju, je Ravnikar, leta 1993 tudi uradno ustanovil podjetje ZR grafika, ki tako letos obeležuje že svojo dvajseto obletnico obstoja in uspešnega poslovanja.

Kmalu po ustanovitvi podjetja se je pokazalo, da je le en prostor premalo, zato je izpraznil še garažo in jo namenil obrtni dejavnosti. Ker pa tudi to ni bilo dovolj, je leta 1995 preuredil še spodnji del hiše in ga namenil za pisarne ter pripravo za tisk. A čez čas so tudi vsi ti prostori postali pretesni, zato so Ravnikarjevi ob obstoječih prostorih, oktobra 2001 tik ob glavni cesti Maribor – Murska Sobota, začeli graditi nov, sodoben poslovno-proizvodni objekt, v katerega so se preselili leta maja 2005. Širitev družinskega podjetja je vzpodbudila mlajšega sina Uroša, da je postal inženir grafične tehnologije. Starejši sin Aleš pa je končal višjo komercialno šolo. S tehničnimi in komercialnimi znanji sta v začetku leta 2010 prevzela podjetje od očeta, ki se je upokojil. Ob njiju sta zaposlena še dva delavca.

ZR GrafikaOsnovna dejavnost podjetja je bila najprej sitotisk ter grafično oblikovanje. Kasneje pa so svoj program razširili na računalniško izrezovanje samolepljivih napisov, lepljenje napisov na avtomobile ter tisk transparentov. Po nekaj letih so dejavnost izpopolnili tudi z digitalnim tiskom velikega formata. „V podjetju ZR grafika smo se torej specializirali za grafiko, ki ob digitalnem tisku, zajema še sitotisk na različne materiale, kot so denimo tekstil, papir, plastika in podobno. Razpolagamo z večimi tiskalniki za izdelavo velikoformatnih izpisov na papir, transparente in samolepljive materiale ter posredno na vozila in za izdelavo tabel“, pravi novi solastnik firme Aleš Ravnikar, ki dodaja, da se je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo tudi pri njihovem poslovanju marsikaj spremenilo, saj je poslovanje postalo veliko enostavnejše.

Predvsem so dobili nove stranke tudi onstran slovensko-avstrijske meje. S svojim digitalnim tiskom velikega formata zalagajo številna avstrijska podjetja, vse do Dunaja, kamor dobavljajo tudi različne samolepljive etikete za proizvajalca stavbnega pohištva, so pa tudi redni dobavitelj blagovnih znamk S. Oliver, Esprit in Lancome ter za avstrijski del drogerij Douglas. „Ob tem pa ne pozabljamo domačih velikih in malih kupcev oziroma odjemalcev, s katerimi negujemo dobre poslovne odnose in jih hkrati obveščamo o novostih. Za veliko priznanje si štejemo zaupanje Slovenske vojske, saj s samolepljivimi napisi opremljamo njihova vozila. Sicer pa sodelujemo tudi s številnimi oglaševalskimi agencijami, s katerimi smo že bili večkrat nagrajeni pri skupnih projektih doma in v tujini“, razlaga Ravnikar.

Skrb za „odličnost in stoodstotnost“, kot pravijo v ZR grafiki, pa ni namenjena le izdelkom in kupcem, ampak tudi videzu njihovega vzorno urejenega poslovno-proizvodnega objekta in njegove okolice tik na začetku industrijsko-trgovske cone na Ljutomerski ulici v Gornji Radgoni.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Korak po korak do odločnosti