Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Človekove pravice v akciji

 

Human Rights in action

OŠ Gornja Radgona Živimo v demokraciji

DemokracijaV koledarskem letu 2012 se je OŠ Gornja Radgona priključila mednarodnemu projektu »Človekove pravice v akciji«, katerega pobudniki so Ministrstvo za šolstvo in znanost ter Zavod za šolstvo iz Črne gore, Svet Evrope in Evropski Wergeland center. V šolskem letu 2012/13 želimo s konkretnimi aktivnostmi in projekti prispevati k izboljšanju principov demokratičnega državljanstva in izobraževanja za človekove pravice ter vzpostaviti in gojiti klimo zaupanja, odprtosti in medsebojnega spoštovanja med vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, zato smo naš projekt poimenovali »Živimo v demokraciji«.

 

Pričakovani učinki

Logo OŠVečina želenih učinkov je vezanih na poglabljanje in izboljševanje zgoraj omenjenih principov z različnimi aktivnostmi, ki predvidevajo krepitev pristojnosti in aktivnosti predstavnikov šolskega otroškega parlamenta in vlade, ponotranjanje vrednot šolske ustave in njena aktivna uporaba, poglabljanje znanja in vrednot o človekovih pravicah in etičnih načelih, na katerih temeljijo, aktivnejše sodelovanje in vključevanje staršev v sam šolski proces, in vzpostavitev sodelovanja z zunanjimi institucijami (Občinski svet in nevladna organizacija Humanitas). 

Kdo je bil vključen?

Za pripravo in izvedbo projekta je skrbel tim 3 predstavnikov OŠ Gornja Radgona. Psihologinja šole Nika Forjanič Huber, ki je skrbela za stik z vodstvom šole in s starši, učitelj Damijan Sovec, ki je skrbel za stik z društvom Humanitas in za likovno/oblikovno podobo projekta, in učitelj Dejan Kokol, kot vodja projekta.

Demokracija 1Posredno in neposredno so bili vključeni vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, tudi starši, lokalna skupnost, različne institucije in nevladne organizacije.

»K uresničevanju ciljev in principov izobraževanja za demokratično državljanstvo in za človekove pravice lahko prispeva vsak izmed nas!«

 

OŠ Gornja Radgona s Podružnično šolo dr. Janka Šlebingerja, Prežihova 1, 9250 Gornja Radgona

http://www2.arnes.si/~ogradgonams/sola/index.html

E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.  ,  P: +38625643150 , F: +38625643170


Aktivnosti

Od začetka šolskega leta 2012/13 pa do konca koledarskega leta 2012 smo izvedli vse načrtovane aktivnosti.

UstavaNa prvi šolski dan so učenci v oddelčnih skupnostih izvolili svoje predstavnike (48) v šolski otroški parlament. Izvoljeni predstavniki od 7. do 9. razreda tvorijo šolsko otroško vlado. Vsakemu predstavniku je bilo dodeljeno področje, na katerem aktivno deluje in sooblikuje šolski proces. Njihova vloga in pristojnosti so se v tem šol. letu povečale in tako mora vsak član vlade na svojem področju aktivneje sodelovati ter predstavnikom šolske skupnosti poročati. Prav tako so predstavniki šolske otroške vlade v mesecu decembru navezali stik z Občinskim svetom in prisostvovali na seji Odbora za družbene dejavnosti, da začutijo in spoznajo delovanje demokracije na lokalni ravni.

V minulem šol. letu spisano šolsko ustavo smo člani tima avtorjev v mesecu oktobru predstavili predstavnikom šolskega otroškega parlamenta in izdelali ter po šoli izobesili plakate z vsebino ustave in nasveti, da bi lažje zaživela in da bi učenci pričeli ponotranjati njene vrednote.

V mesecu oktobru nas je obiskala varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik in nam spregovorila o njenem delu in poslanstvu.

V začetku meseca decembra smo na šoli izvedli dan dejavnosti na temo letošnjega šolskega parlamenta »odraščanje«. V izvedbo smo vključili tako učence, učitelje, starše, zunanje sodelavce, predstavnike različnih institucij in organizacij ter društvo Humanitas. Izvedli smo številne delavnice povezane s temo odraščanja, kar je prispevalo k pestrosti in raznolikosti aktivnosti.

ZaupanjeSodelovanje z društvom Humanitas smo v mesecu decembru še nadgradili in postavili na ogled interaktivno razstavo »Svet v nakupovalnem vozičku«, katere namen je predstaviti ključne okoljske in socialne probleme, povezane z uporabo izdelkov za našo vsakdanjo uporabo in s kršitvami človekovih pravic.

V mesecu novembru so člani filmskega krožka s triminutnim filmom »Dedek mraz in globalno segrevanje« sodelovali na natečaju Društva za ZN Slovenije in bili med nagrajenci. Film je zastopal Slovenijo na mednarodnem filmskem festivalu o človekovih pravicah »This human world« na Dunaju. Društvo za ZN Slovenije je prav tako razpisalo literarni natečaj »V skrbi za zdravo prihodnost«, na katerem je učenka naše šole bila med nagrajenci.

V okviru mednarodnega dneva človekovih pravic so učenci 7. razreda in članice fotografskega društva FOTOGROŠ aktivno sodelovali na maratonu pisanja apelov »Piši za pravice 2012« v organizaciji Amnesty International SLO.

 

Aktivnosti:

•Imenovanje predstavnikov šolskega otroškega parlamenta in vlade.

• Aktivnejša vloga predstavnikov šolske otroške vlade in povečanje njihovih nalog/pristojnosti.

• Vključitev predstavnikov šolske otroške vlade v delovanje Občinskega sveta.

• Predstavitev šolske ustave, izdelava plakatov na njeno vsebino in njena aktivna raba.

• Obisk varuhinje človekovih pravic.

• Izvedba delavnic nevladne organizacije, društva Humanitas, na temo človekovih pravic.

• Sodelovanja na filmskem natečaju, ki ga je razpisalo Društvo za ZN Slovenije.

• Aktivna udeležba (izvedba delavnic) staršev in predstavnikov drugih organizacij na dnevu dejavnosti.

• Sodelovanje na literarnem natečaju »V skrbi za zdravo prihodnost«.

• Postavitev in ogled interaktivne razstave »Svet v nakupovalnem vozičku«.

 

Zaključek Človekove pravice v akciji

Izobraževanje za demokratično državljanstvo in za človekove pravice

IzziviNa osnovi refleksije izobraževanja na naši šoli in v naši državi, menimo, da je tako metodično kot vsebinsko učni proces zasnovan na principih razvijanja demokratičnega državljanstva in izobraževanja za človekove pravice.

Potrebna je le poglobitev razumevanja pomena teh dveh principov, njuno aktivnejše vključevanje in udejanjanje v sam šolski proces ter razvijanje vrednot in načel, na katerih temeljita.

 

Klima zaupanja, odprtosti in spoštovanja

Za uresničevanje ciljev demokratičnega državljanstva in izobraževanja za človekove pravice, je prav tako pomembno, da se vzpostavi in goji klima zaupanja, odprtosti in medsebojnega spoštovanja med vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa.

Ob zavedanju pravic in dolžnosti, razvijanju pozitivnih vrednot, medsebojnem spoštovanju in zaupanju, bomo prispevali k boljšemu počutju, h kakovostnejšemu izobraževanju in pozitivni klimi na šoli.

Intervju

IntervjuN. F. H.: Na šoli pripravljamo dan dejavnosti na temo otroškega parlamenta »odraščanje«. Želimo, da se tudi starši aktivno vključite v izvedbo tega dne. Ste pripravljeni aktivno sodelovati?

T. V.: Krasna ideja! Pripravljena sem se aktivno vključiti. Kakšne aktivnosti ste imeli v mislih?

N. F. H.: Hvala za Vašo pripravljenost za sodelovanje. Vem, da je vaše delovno področje povezano z varovanjem otrokovih in človekovih pravic ter s preprečevanjem nasilja. Bi bilo mogoče, da bi izvedli delavnice za učence?

T. V.: Sem pripravljena! Mislim, da bo to zelo zanimivo področje za učence. Skušala jih bom čim bolj aktivno vključiti v samo delo, da bodo lažje prišli do samostojnih zaključkov in spoznanj.

 

AKTIVNO SODELOVANJE ŠOLE S STARŠI PRISPEVA K MEDSEBOJNEM RAZUMEVANJU IN SPOŠTOVANJU.

 

Kakšen je bil napredek? Kakšni so bili izzivi, ovire?

NapredekSplošni cilji osnovnošolskega kurikuluma ustrezajo smernicam o ključnih principih izobraževanja za demokratično državljanstvo in za človekove pravice, gradijo ter vzgajajo v klimi zaupanja, odprtosti, spoštovanja, prispevajo k razvoju kritičnega mišljenja, nekaterih stališč in vrednot, in tako ključno vplivajo na podobo in življenje posameznika. Cilji in principi vzgoje in izobraževanja za demokratično državljanstvo in za človekove pravice so tako posredno (z oblikami in metodami izobraževanja) in neposredno (z vsebino in vseživljenjskim učenjem) vključeni v šolski proces po celotni vertikali.

Iz tega sledi, da je naš napredek večinsko temeljil na poglabljanju že obstoječega. Vključevanje predstavnikov šolske otroške vlade v delovanje lokalne skupnosti in zaupanje aktivnejše vloge z več pristojnosti, je približalo razumevanje delovanja in smiselnosti demokratičnosti na mikro ravni (šola), pa vse do povezovanja razumevanja na makro ravni (država). Ustava je dokument, ki ureja družbeno ureditev, osnovano na demokratičnosti in na spoštovanju ter zagotavljanju temeljnih pravic in svoboščin vsakemu posamezniku. In prav te vrednote so zapisane tudi v naši šolski ustavi. Šolsko Ovireustavo smo predstavili vsem udeležencem šolskega procesa, jim približali njeno vsebino in prikazali smiselnost uporabe. Vzpostavili smo aktivno sodelovanje z nevladno organizacijo, društvom Humanitas, in tako dopolnili sodelovanje še z eno zunanjo institucijo/organizacijo. K demokratično urejenemu šolskemu procesu prav tako spadajo starši učencev. Njihovo starševsko vlogo in vlogo sooblikovalcev šolskega procesa smo nadgradili z njihovim aktivnejšim sodelovanjem pri različnih šolskih dejavnostih. Takšna oblika sodelovanja je za vse udeležence šolskega procesa zelo koristna in učinkovita.

Večjih ovir v samem planiranju in izvedbi projekta nismo zaznali. Največja ovira je bil kratek časovni okvir dokončanja planiranih aktivnosti. Največji izziv pa bo zagotovo ohranjanje aktivnega sodelovanja s starši, vsaj v takšni meri.

 


Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Človekove pravice v akciji