Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Avtomatski defibrilator v vsako vas!

 

Ker vsaka sekunda šteje, želijo na radgonskem območju napravo za oživljanje približati vsem občanom

Defibrilator GRNa območju Gornje Radgone, ki ga pokriva radgonski zdravstveni dom, torej v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, uspešno poteka akcija, ki so jo poimenovali „Avtomatski defirilator v vsako vas“. Že lani pomladi sta takratna direktorica ZD Gornja Radgona, Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ter dipl. medic. sestra Slavica Mencinger, širši javnosti, zlasti lokalnim oblastnikom in gospodarstvenikom, vodjem gasilskih in drugih društev, krajevnih skupnosti ter območnim in krajevnim organizacijam rdečega križa, predstavili cilj in željo, da bi se področje, ki ga pokriva ZD Gornja Radgona oskrbelo z avtomatskim defibrilatorjem (AED).

Prvi AED že postavljeni; Uspešni predvsem v radgonski občini, v Radencih še „spijo“...

Kvalitetne predstavitve, ter predvsem spoznanje, da pri zaustavitvi srca dejansko vsaka sekunda šteje, so že dale določene rezultate, akcija pa se nadaljuje na območju vseh štirih občin. Žal pa ponekod še ni posebnih učinkov, kajti uspešni so predvsem v občini Gornja Radgona, v ostalih pa še vedno „tacajo v mestu“. Zlasti kritično je v občini Radenci, kjer menda niso nabavili niti enega AED, čeprav bi ga potrebovali vsaj v večjih središčih (Radenci, Kapela, Boračeva, Hrastje Mota...).

Najboljše stanje je v občini Gornja Radgona, kjer je bodisi s sredstvi občine, podjetij in drugih sponzorjev, ali z dobrodelnimi akcijami, nabavljenih že več kot ducat AED. V samem mestu jih je že skorajda preveč, oz. so postavljeni nekoliko prepogosto, premalo pa je tistih, ki so dostopni 24 ur na dan. Poleg v zdravstvenem domu, kjer imajo predvsem profesionalne naprave, so AED na razpolago v podjetjih: Arcont in GP Betonarna Tivadar, potem v Domu starejših občanov, v osnovni šoli, glasbeni šoli, gasilskem domu, na Rdečem križu, v telovadnici Partizan, potem na stavbi SKB, ter na sedežu Krajevne skupnosti Gornja Radgona. Po en AED se nahaja v gasilskem domu Spodnja Ščavnica, na območju KS Negova pa so trije, in sicer ob trgovini v središču Negove, pri kapelici v Radvencih ter v gasilskem domu Ivanjševci ob Ščavnici. Ob tem Slavica Mencinger poudarja, da sta po en AED nabavili tudi občini Apače in Sv. Jurij ob Ščavnici, zaskrbljujoča pa je nad apatičnostjo v občini Radenci, kjer AED sicer imajo v Domu starejših občanov Radenci – DOSOR, Zdravilišču Radenci, ter na Koronarnem društvu Radenci. Žal pa so vsi trije slabo dostopni občanom, temveč predvsem gostom zdravilišča oz. stanovalcem Dosorja. „Pa še Koronarno društvo Radenci ima sedež v Zdravilišču Radenci in tam je tudi lociran AED kar je povsem neprimerno, saj ima samo zdravilišče svoj defibrilator. Razen tega člani društva niso stalno v prostorih. Zato smo jim že predlagali, da AED premestijo, postavijo oz. darujejo na neko drugo, javno mesto, kjer bi bil dostopen 24 ur na dan. Verjetno bi bilo potrebno za to dokupiti samo omarico in potem najbrž ne bo problemov“, je prepričana Slavica Mencinger. Hkrati je pohvalila občino Gornja Radgona, dodaja pa, da bi bilo smiselno razmisliti, da bi AED nekoliko bolj razpršili in jih še več ponudili na dostopna mesta, saj v zaprtih objektih ne koristijo veliko. „AED mora biti na javnem mestu, dostopen ljudem vseh 24 ur na dan“, je prepričana Slavica Mencinger.

Defibrilator GRPredvsem o pomenu AED ter upravljanju z njim (v veliki meri te skozi postopek vodi sam), sta Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., ter dipl. medic. sestra Slavica Mencinger, v sodelovanju z reševalcema Gregorjem Vukanom in Mitjo Horvatom spregovorili predstavnikom gasilskih, športnih, kulturnih in drugih društev, ter rdečega križa, krajevnih skupnosti in drugih. Na srečanju v gasilskem domu Gornja Radgona, katerem je bilo kakšnih 70 predstavnikov omenjenih društev in organizacij, so prikazali tudi praktično delovanje AED. Podobna predavanja in predstavitve pa bodo v prihodnjih tednih pripravili tudi po lokalnih skupnostih, saj je cilj, da bi se čim več ljudi naučilo rokovati z napravo, ki je neobhodna pri srčnem zastoju. Reševalci radgonskega ZD so sicer posneli tudi film o oživljanju in uporabi AED, ki so ga prikazali prisotnim, in ga bodo predvajali na velikem ekranu, LCD, v ZD in na svoji internetni strani...

Kaj je sploh AED?

Defibrilator Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.

Kot poudarja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med. v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. „Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3x več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe avtomatičnega defibrilatorja. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja“, dodaja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Avtomatski defibrilator v vsako vas!