Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Avtomatski defibrilator v vsako vas!
Ker vsaka sekunda šteje, želijo na radgonskem območju napravo za oživljanje približati vsem občanom
Na območju Gornje Radgone, ki ga pokriva radgonski zdravstveni dom, torej v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, uspešno poteka akcija, ki so jo poimenovali „Avtomatski defirilator v vsako vas“. Že lani pomladi sta takratna direktorica ZD Gornja Radgona, Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ter dipl. medic. sestra Slavica Mencinger, širši javnosti, zlasti lokalnim oblastnikom in gospodarstvenikom, vodjem gasilskih in drugih društev, krajevnih skupnosti ter območnim in krajevnim organizacijam rdečega križa, predstavili cilj in željo, da bi se področje, ki ga pokriva ZD Gornja Radgona oskrbelo z avtomatskim defibrilatorjem (AED).
Prvi AED že postavljeni; Uspešni predvsem v radgonski občini, v Radencih še „spijo“...
Kvalitetne predstavitve, ter predvsem spoznanje, da pri zaustavitvi srca dejansko vsaka sekunda šteje, so že dale določene rezultate, akcija pa se nadaljuje na območju vseh štirih občin. Žal pa ponekod še ni posebnih učinkov, kajti uspešni so predvsem v občini Gornja Radgona, v ostalih pa še vedno „tacajo v mestu“. Zlasti kritično je v občini Radenci, kjer menda niso nabavili niti enega AED, čeprav bi ga potrebovali vsaj v večjih središčih (Radenci, Kapela, Boračeva, Hrastje Mota...).
Najboljše stanje je v občini Gornja Radgona, kjer je bodisi s sredstvi občine, podjetij in drugih sponzorjev, ali z dobrodelnimi akcijami, nabavljenih že več kot ducat AED. V samem mestu jih je že skorajda preveč, oz. so postavljeni nekoliko prepogosto, premalo pa je tistih, ki so dostopni 24 ur na dan. Poleg v zdravstvenem domu, kjer imajo predvsem profesionalne naprave, so AED na razpolago v podjetjih: Arcont in GP Betonarna Tivadar, potem v Domu starejših občanov, v osnovni šoli, glasbeni šoli, gasilskem domu, na Rdečem križu, v telovadnici Partizan, potem na stavbi SKB, ter na sedežu Krajevne skupnosti Gornja Radgona. Po en AED se nahaja v gasilskem domu Spodnja Ščavnica, na območju KS Negova pa so trije, in sicer ob trgovini v središču Negove, pri kapelici v Radvencih ter v gasilskem domu Ivanjševci ob Ščavnici. Ob tem Slavica Mencinger poudarja, da sta po en AED nabavili tudi občini Apače in Sv. Jurij ob Ščavnici, zaskrbljujoča pa je nad apatičnostjo v občini Radenci, kjer AED sicer imajo v Domu starejših občanov Radenci – DOSOR, Zdravilišču Radenci, ter na Koronarnem društvu Radenci. Žal pa so vsi trije slabo dostopni občanom, temveč predvsem gostom zdravilišča oz. stanovalcem Dosorja. „Pa še Koronarno društvo Radenci ima sedež v Zdravilišču Radenci in tam je tudi lociran AED kar je povsem neprimerno, saj ima samo zdravilišče svoj defibrilator. Razen tega člani društva niso stalno v prostorih. Zato smo jim že predlagali, da AED premestijo, postavijo oz. darujejo na neko drugo, javno mesto, kjer bi bil dostopen 24 ur na dan. Verjetno bi bilo potrebno za to dokupiti samo omarico in potem najbrž ne bo problemov“, je prepričana Slavica Mencinger. Hkrati je pohvalila občino Gornja Radgona, dodaja pa, da bi bilo smiselno razmisliti, da bi AED nekoliko bolj razpršili in jih še več ponudili na dostopna mesta, saj v zaprtih objektih ne koristijo veliko. „AED mora biti na javnem mestu, dostopen ljudem vseh 24 ur na dan“, je prepričana Slavica Mencinger.
Predvsem o pomenu AED ter upravljanju z njim (v veliki meri te skozi postopek vodi sam), sta Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., ter dipl. medic. sestra Slavica Mencinger, v sodelovanju z reševalcema Gregorjem Vukanom in Mitjo Horvatom spregovorili predstavnikom gasilskih, športnih, kulturnih in drugih društev, ter rdečega križa, krajevnih skupnosti in drugih. Na srečanju v gasilskem domu Gornja Radgona, katerem je bilo kakšnih 70 predstavnikov omenjenih društev in organizacij, so prikazali tudi praktično delovanje AED. Podobna predavanja in predstavitve pa bodo v prihodnjih tednih pripravili tudi po lokalnih skupnostih, saj je cilj, da bi se čim več ljudi naučilo rokovati z napravo, ki je neobhodna pri srčnem zastoju. Reševalci radgonskega ZD so sicer posneli tudi film o oživljanju in uporabi AED, ki so ga prikazali prisotnim, in ga bodo predvajali na velikem ekranu, LCD, v ZD in na svoji internetni strani...
Kaj je sploh AED?
Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.
Kot poudarja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med. v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. „Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3x več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe avtomatičnega defibrilatorja. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja“, dodaja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med.
Tukaj si lahko ogledate slike.
