Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Avtomatski defibrilator v vsako vas!

 

Ker vsaka sekunda šteje, želijo na radgonskem območju napravo za oživljanje približati vsem občanom

Defibrilator GRNa območju Gornje Radgone, ki ga pokriva radgonski zdravstveni dom, torej v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, uspešno poteka akcija, ki so jo poimenovali „Avtomatski defirilator v vsako vas“. Že lani pomladi sta takratna direktorica ZD Gornja Radgona, Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ter dipl. medic. sestra Slavica Mencinger, širši javnosti, zlasti lokalnim oblastnikom in gospodarstvenikom, vodjem gasilskih in drugih društev, krajevnih skupnosti ter območnim in krajevnim organizacijam rdečega križa, predstavili cilj in željo, da bi se področje, ki ga pokriva ZD Gornja Radgona oskrbelo z avtomatskim defibrilatorjem (AED).

Prvi AED že postavljeni; Uspešni predvsem v radgonski občini, v Radencih še „spijo“...

Kvalitetne predstavitve, ter predvsem spoznanje, da pri zaustavitvi srca dejansko vsaka sekunda šteje, so že dale določene rezultate, akcija pa se nadaljuje na območju vseh štirih občin. Žal pa ponekod še ni posebnih učinkov, kajti uspešni so predvsem v občini Gornja Radgona, v ostalih pa še vedno „tacajo v mestu“. Zlasti kritično je v občini Radenci, kjer menda niso nabavili niti enega AED, čeprav bi ga potrebovali vsaj v večjih središčih (Radenci, Kapela, Boračeva, Hrastje Mota...).

Najboljše stanje je v občini Gornja Radgona, kjer je bodisi s sredstvi občine, podjetij in drugih sponzorjev, ali z dobrodelnimi akcijami, nabavljenih že več kot ducat AED. V samem mestu jih je že skorajda preveč, oz. so postavljeni nekoliko prepogosto, premalo pa je tistih, ki so dostopni 24 ur na dan. Poleg v zdravstvenem domu, kjer imajo predvsem profesionalne naprave, so AED na razpolago v podjetjih: Arcont in GP Betonarna Tivadar, potem v Domu starejših občanov, v osnovni šoli, glasbeni šoli, gasilskem domu, na Rdečem križu, v telovadnici Partizan, potem na stavbi SKB, ter na sedežu Krajevne skupnosti Gornja Radgona. Po en AED se nahaja v gasilskem domu Spodnja Ščavnica, na območju KS Negova pa so trije, in sicer ob trgovini v središču Negove, pri kapelici v Radvencih ter v gasilskem domu Ivanjševci ob Ščavnici. Ob tem Slavica Mencinger poudarja, da sta po en AED nabavili tudi občini Apače in Sv. Jurij ob Ščavnici, zaskrbljujoča pa je nad apatičnostjo v občini Radenci, kjer AED sicer imajo v Domu starejših občanov Radenci – DOSOR, Zdravilišču Radenci, ter na Koronarnem društvu Radenci. Žal pa so vsi trije slabo dostopni občanom, temveč predvsem gostom zdravilišča oz. stanovalcem Dosorja. „Pa še Koronarno društvo Radenci ima sedež v Zdravilišču Radenci in tam je tudi lociran AED kar je povsem neprimerno, saj ima samo zdravilišče svoj defibrilator. Razen tega člani društva niso stalno v prostorih. Zato smo jim že predlagali, da AED premestijo, postavijo oz. darujejo na neko drugo, javno mesto, kjer bi bil dostopen 24 ur na dan. Verjetno bi bilo potrebno za to dokupiti samo omarico in potem najbrž ne bo problemov“, je prepričana Slavica Mencinger. Hkrati je pohvalila občino Gornja Radgona, dodaja pa, da bi bilo smiselno razmisliti, da bi AED nekoliko bolj razpršili in jih še več ponudili na dostopna mesta, saj v zaprtih objektih ne koristijo veliko. „AED mora biti na javnem mestu, dostopen ljudem vseh 24 ur na dan“, je prepričana Slavica Mencinger.

Defibrilator GRPredvsem o pomenu AED ter upravljanju z njim (v veliki meri te skozi postopek vodi sam), sta Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., ter dipl. medic. sestra Slavica Mencinger, v sodelovanju z reševalcema Gregorjem Vukanom in Mitjo Horvatom spregovorili predstavnikom gasilskih, športnih, kulturnih in drugih društev, ter rdečega križa, krajevnih skupnosti in drugih. Na srečanju v gasilskem domu Gornja Radgona, katerem je bilo kakšnih 70 predstavnikov omenjenih društev in organizacij, so prikazali tudi praktično delovanje AED. Podobna predavanja in predstavitve pa bodo v prihodnjih tednih pripravili tudi po lokalnih skupnostih, saj je cilj, da bi se čim več ljudi naučilo rokovati z napravo, ki je neobhodna pri srčnem zastoju. Reševalci radgonskega ZD so sicer posneli tudi film o oživljanju in uporabi AED, ki so ga prikazali prisotnim, in ga bodo predvajali na velikem ekranu, LCD, v ZD in na svoji internetni strani...

Kaj je sploh AED?

Defibrilator Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.

Kot poudarja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med. v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. „Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3x več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe avtomatičnega defibrilatorja. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja“, dodaja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Avtomatski defibrilator v vsako vas!