Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Avtomatski defibrilator v vsako vas!

 

Ker vsaka sekunda šteje, želijo na radgonskem območju napravo za oživljanje približati vsem občanom

Defibrilator GRNa območju Gornje Radgone, ki ga pokriva radgonski zdravstveni dom, torej v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, uspešno poteka akcija, ki so jo poimenovali „Avtomatski defirilator v vsako vas“. Že lani pomladi sta takratna direktorica ZD Gornja Radgona, Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ter dipl. medic. sestra Slavica Mencinger, širši javnosti, zlasti lokalnim oblastnikom in gospodarstvenikom, vodjem gasilskih in drugih društev, krajevnih skupnosti ter območnim in krajevnim organizacijam rdečega križa, predstavili cilj in željo, da bi se področje, ki ga pokriva ZD Gornja Radgona oskrbelo z avtomatskim defibrilatorjem (AED).

Prvi AED že postavljeni; Uspešni predvsem v radgonski občini, v Radencih še „spijo“...

Kvalitetne predstavitve, ter predvsem spoznanje, da pri zaustavitvi srca dejansko vsaka sekunda šteje, so že dale določene rezultate, akcija pa se nadaljuje na območju vseh štirih občin. Žal pa ponekod še ni posebnih učinkov, kajti uspešni so predvsem v občini Gornja Radgona, v ostalih pa še vedno „tacajo v mestu“. Zlasti kritično je v občini Radenci, kjer menda niso nabavili niti enega AED, čeprav bi ga potrebovali vsaj v večjih središčih (Radenci, Kapela, Boračeva, Hrastje Mota...).

Najboljše stanje je v občini Gornja Radgona, kjer je bodisi s sredstvi občine, podjetij in drugih sponzorjev, ali z dobrodelnimi akcijami, nabavljenih že več kot ducat AED. V samem mestu jih je že skorajda preveč, oz. so postavljeni nekoliko prepogosto, premalo pa je tistih, ki so dostopni 24 ur na dan. Poleg v zdravstvenem domu, kjer imajo predvsem profesionalne naprave, so AED na razpolago v podjetjih: Arcont in GP Betonarna Tivadar, potem v Domu starejših občanov, v osnovni šoli, glasbeni šoli, gasilskem domu, na Rdečem križu, v telovadnici Partizan, potem na stavbi SKB, ter na sedežu Krajevne skupnosti Gornja Radgona. Po en AED se nahaja v gasilskem domu Spodnja Ščavnica, na območju KS Negova pa so trije, in sicer ob trgovini v središču Negove, pri kapelici v Radvencih ter v gasilskem domu Ivanjševci ob Ščavnici. Ob tem Slavica Mencinger poudarja, da sta po en AED nabavili tudi občini Apače in Sv. Jurij ob Ščavnici, zaskrbljujoča pa je nad apatičnostjo v občini Radenci, kjer AED sicer imajo v Domu starejših občanov Radenci – DOSOR, Zdravilišču Radenci, ter na Koronarnem društvu Radenci. Žal pa so vsi trije slabo dostopni občanom, temveč predvsem gostom zdravilišča oz. stanovalcem Dosorja. „Pa še Koronarno društvo Radenci ima sedež v Zdravilišču Radenci in tam je tudi lociran AED kar je povsem neprimerno, saj ima samo zdravilišče svoj defibrilator. Razen tega člani društva niso stalno v prostorih. Zato smo jim že predlagali, da AED premestijo, postavijo oz. darujejo na neko drugo, javno mesto, kjer bi bil dostopen 24 ur na dan. Verjetno bi bilo potrebno za to dokupiti samo omarico in potem najbrž ne bo problemov“, je prepričana Slavica Mencinger. Hkrati je pohvalila občino Gornja Radgona, dodaja pa, da bi bilo smiselno razmisliti, da bi AED nekoliko bolj razpršili in jih še več ponudili na dostopna mesta, saj v zaprtih objektih ne koristijo veliko. „AED mora biti na javnem mestu, dostopen ljudem vseh 24 ur na dan“, je prepričana Slavica Mencinger.

Defibrilator GRPredvsem o pomenu AED ter upravljanju z njim (v veliki meri te skozi postopek vodi sam), sta Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., ter dipl. medic. sestra Slavica Mencinger, v sodelovanju z reševalcema Gregorjem Vukanom in Mitjo Horvatom spregovorili predstavnikom gasilskih, športnih, kulturnih in drugih društev, ter rdečega križa, krajevnih skupnosti in drugih. Na srečanju v gasilskem domu Gornja Radgona, katerem je bilo kakšnih 70 predstavnikov omenjenih društev in organizacij, so prikazali tudi praktično delovanje AED. Podobna predavanja in predstavitve pa bodo v prihodnjih tednih pripravili tudi po lokalnih skupnostih, saj je cilj, da bi se čim več ljudi naučilo rokovati z napravo, ki je neobhodna pri srčnem zastoju. Reševalci radgonskega ZD so sicer posneli tudi film o oživljanju in uporabi AED, ki so ga prikazali prisotnim, in ga bodo predvajali na velikem ekranu, LCD, v ZD in na svoji internetni strani...

Kaj je sploh AED?

Defibrilator Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.

Kot poudarja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med. v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. „Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3x več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe avtomatičnega defibrilatorja. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja“, dodaja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Avtomatski defibrilator v vsako vas!