S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Avtomatski defibrilator v vsako vas!

 

Ker vsaka sekunda šteje, želijo na radgonskem območju napravo za oživljanje približati vsem občanom

Defibrilator GRNa območju Gornje Radgone, ki ga pokriva radgonski zdravstveni dom, torej v občinah Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, uspešno poteka akcija, ki so jo poimenovali „Avtomatski defirilator v vsako vas“. Že lani pomladi sta takratna direktorica ZD Gornja Radgona, Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ter dipl. medic. sestra Slavica Mencinger, širši javnosti, zlasti lokalnim oblastnikom in gospodarstvenikom, vodjem gasilskih in drugih društev, krajevnih skupnosti ter območnim in krajevnim organizacijam rdečega križa, predstavili cilj in željo, da bi se področje, ki ga pokriva ZD Gornja Radgona oskrbelo z avtomatskim defibrilatorjem (AED).

Prvi AED že postavljeni; Uspešni predvsem v radgonski občini, v Radencih še „spijo“...

Kvalitetne predstavitve, ter predvsem spoznanje, da pri zaustavitvi srca dejansko vsaka sekunda šteje, so že dale določene rezultate, akcija pa se nadaljuje na območju vseh štirih občin. Žal pa ponekod še ni posebnih učinkov, kajti uspešni so predvsem v občini Gornja Radgona, v ostalih pa še vedno „tacajo v mestu“. Zlasti kritično je v občini Radenci, kjer menda niso nabavili niti enega AED, čeprav bi ga potrebovali vsaj v večjih središčih (Radenci, Kapela, Boračeva, Hrastje Mota...).

Najboljše stanje je v občini Gornja Radgona, kjer je bodisi s sredstvi občine, podjetij in drugih sponzorjev, ali z dobrodelnimi akcijami, nabavljenih že več kot ducat AED. V samem mestu jih je že skorajda preveč, oz. so postavljeni nekoliko prepogosto, premalo pa je tistih, ki so dostopni 24 ur na dan. Poleg v zdravstvenem domu, kjer imajo predvsem profesionalne naprave, so AED na razpolago v podjetjih: Arcont in GP Betonarna Tivadar, potem v Domu starejših občanov, v osnovni šoli, glasbeni šoli, gasilskem domu, na Rdečem križu, v telovadnici Partizan, potem na stavbi SKB, ter na sedežu Krajevne skupnosti Gornja Radgona. Po en AED se nahaja v gasilskem domu Spodnja Ščavnica, na območju KS Negova pa so trije, in sicer ob trgovini v središču Negove, pri kapelici v Radvencih ter v gasilskem domu Ivanjševci ob Ščavnici. Ob tem Slavica Mencinger poudarja, da sta po en AED nabavili tudi občini Apače in Sv. Jurij ob Ščavnici, zaskrbljujoča pa je nad apatičnostjo v občini Radenci, kjer AED sicer imajo v Domu starejših občanov Radenci – DOSOR, Zdravilišču Radenci, ter na Koronarnem društvu Radenci. Žal pa so vsi trije slabo dostopni občanom, temveč predvsem gostom zdravilišča oz. stanovalcem Dosorja. „Pa še Koronarno društvo Radenci ima sedež v Zdravilišču Radenci in tam je tudi lociran AED kar je povsem neprimerno, saj ima samo zdravilišče svoj defibrilator. Razen tega člani društva niso stalno v prostorih. Zato smo jim že predlagali, da AED premestijo, postavijo oz. darujejo na neko drugo, javno mesto, kjer bi bil dostopen 24 ur na dan. Verjetno bi bilo potrebno za to dokupiti samo omarico in potem najbrž ne bo problemov“, je prepričana Slavica Mencinger. Hkrati je pohvalila občino Gornja Radgona, dodaja pa, da bi bilo smiselno razmisliti, da bi AED nekoliko bolj razpršili in jih še več ponudili na dostopna mesta, saj v zaprtih objektih ne koristijo veliko. „AED mora biti na javnem mestu, dostopen ljudem vseh 24 ur na dan“, je prepričana Slavica Mencinger.

Defibrilator GRPredvsem o pomenu AED ter upravljanju z njim (v veliki meri te skozi postopek vodi sam), sta Silvestra Krajnc Bezjak, dr. med., ter dipl. medic. sestra Slavica Mencinger, v sodelovanju z reševalcema Gregorjem Vukanom in Mitjo Horvatom spregovorili predstavnikom gasilskih, športnih, kulturnih in drugih društev, ter rdečega križa, krajevnih skupnosti in drugih. Na srečanju v gasilskem domu Gornja Radgona, katerem je bilo kakšnih 70 predstavnikov omenjenih društev in organizacij, so prikazali tudi praktično delovanje AED. Podobna predavanja in predstavitve pa bodo v prihodnjih tednih pripravili tudi po lokalnih skupnostih, saj je cilj, da bi se čim več ljudi naučilo rokovati z napravo, ki je neobhodna pri srčnem zastoju. Reševalci radgonskega ZD so sicer posneli tudi film o oživljanju in uporabi AED, ki so ga prikazali prisotnim, in ga bodo predvajali na velikem ekranu, LCD, v ZD in na svoji internetni strani...

Kaj je sploh AED?

Defibrilator Bolezni srca in ožilja v Sloveniji predstavljajo skoraj 40% vseh vzrokov smrti. Zaradi nenadne srčne smrti umre letno približno 2000 ljudi (5 do 6 dnevno). Nenadna srčna smrt pomeni prenehanje delovanja srca in dihanja. Že po nekaj sekundah nezadostne prekrvavitve možganov nastopi nezavest. Če se ne izvajajo temeljni postopki oživljanja v 6. do 8. minutah nastopijo nepopravljive okvare možganov. Z vsako izgubljeno minuto se možnost preživetja zmanjša za 10%. Neposredni vzrok za srčni zastoj je huda motnja srčnega ritma, ki jo imenujemo trepetanje, migetanje srca ali ventrikularna fibrilacija (VF). Z zunanjo masažo srca nam omenjene motnje ritma ne uspe prekiniti, z njo vzdržujemo minimalni pretok krvi do možganov in preprečujemo njihovo okvaro. VF nam uspe prekiniti s sunkom električnega toka ali defibrilacijo. Torej AED je naprava, s katero lahko rešimo življenje z električnim sunkom. Naprava je varna tako za bolnike kot za ljudi brez medicinske izobrazbe, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. S pomočjo samolepljivih elektrod natančno analizira aktivnost srca. Na delujoči napravi se izpišejo slikovna zaporedna navodila in glasovno vodenje v slovenskem jeziku.

Kot poudarja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med. v primeru migetanja srca (VF) naprava to motnjo zazna in nam po pritisku na utripajoč gumb omogoči sunek električnega toka s katerim prekinemo to nevarno motnjo ritma. „Naprava nas vodi tudi pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja (hitrost, jakost masaže – razmerje masaž in vpihov 30/2). Ker obstajajo dokazi, da ob takojšnji pomoči očividcev preživi 2 do 3x več bolnikov, je smiselno ljudi osveščati in jim v obliki tečajev podajati znanje iz temeljev prve pomoči in uporabe avtomatičnega defibrilatorja. Pomoč očividcev pri nenadni srčni smrti je odločilen člen v verigi preživetja“, dodaja Maja Pušnik Vrčkovnik, dr. med.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Avtomatski defibrilator v vsako vas!