Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Iz suhega grozdja le 40 litrov chardonnaya

 

Petnajsta »Svečniška trgatev« je postregla z vrhunskim suhim jagodnim izborom z več kot 35 % sladkorja

Svečniška trgatevČeprav so mnogi vinogradi na območju Radgonsko-Kapelskih goric že obrezani in so tako praktično pripravljeni za nov vinski letnik, to še zdaleč ne pomeni, da je povsod končana še lanska sezona obiranja pridelka. In to velja tudi za del Radgonsko-Kapelskih goric, kjer so na dan ko »obhaja« Svečnica, radgonski vinogradniki, tisti iz podjetja Radgonske gorice d.d., opravili še zadnje dejanje povezano z lanskim vinskim letnikom. Pripravili so namreč že 15. tradicionalno »Svečnično trgatev«, in sicer v svojem vinogradu v Policah.

In v primerjavi z lanskim letom, ko so obeležili visok zgodovinski jubilej podjetja, 160 letnico obstoja in uspešnega delovanja, in ko so imeli ledeno trgatev, tokrat predznaka „ledena“ ni bilo. Temperatura se je namreč dva dni pred svečnico dvignila do pomladnih 15 stopinj, tako da so tokrat s skoraj 400 trsov sorte chardonnay imeli „navadno“ trgatev. Zgodnje jutro je resda bilo dokaj mrzlo, a izjemno prijetno, sončno in brez megle, tako da so radgonski vinogradniki hitro opravili eno zadnjih, izmed številnih posebnih trgatev, v iztekajoči se zimi, na območju Radgonsko – Kapelskih goric, in najbrž sploh v Sloveniji.

Pridelek, enako kot ves pri letniku 2012 je bil izjemno dober, saj se je grozdje posušilo v zelo sladke jagode, kjer pa je nekoliko slabše teklo. Tako so radgonski vinogradniki s kakšnih 400 trsov, katere so sami vinogradniki, predvsem tisti, ki običajno niso v vinogradih in kleteh, temveč v prodaji, marketingu in drugih službah, na čelu z direktorjem družbe Radgonske gorice, Borutom Cvetkovičem potrgali v nekaj desetih minutah, stisnili le okrog 40 litrov ledenega vina, ki bo najbrž suhi jagodni izbor, saj je mošt izjemno sladek, z okoli 190 oekslov sladkobe.

Svečniška trgatev„Svečnica je tradicionalni praznik, ki je del slovenske kulturne tradicije. Na ta dan (ali en dan prej) vsako leto v Radgonskih goricah pripravimo tradicionalno svečnično trgatev, čemur se nismo izneverili niti letos, čeprav letos ni bilo takega pompa, kot lani, ko smo praznovali 160-letnico zlate radgonske penine. Res je tokrat bilo malo manj grozdja, ki se je močno posušilo, a je pridelek le bil zelo sladek“, nam je povedal Borut Cvetkovič, direktor Radgonskih goric d.d., ki dodaja, da so vsa vina letnik 2012 odlična, ob tem da so zelo kakovostna pa je tudi količina zelo spodbudna. Tako so sami natrgali več kot tri milijone, in odkupili skoraj dva milijona kilogramov grozdja. Iz teh količin so stisnili okoli 3,5 milijona litrov izjemno kakovostne vinske kapljice, v družbi pa so zadovoljni tudi s prodajo, ki je še zlasti decembra bila na vrhuncu.

KRATKA ZGODOVINA RADGONSKIH GORIC

Na razgibanem področju med reko Muro in Ščavnico vinsko trto že od nekdaj častimo in ji znamo ustreči. V obdobju med 1792 in 1835 jo je razširil nadvojvoda Janez, brat cesarja Franca. Leta 1819 je bila ustanovljena Kmetijska družba za Štajersko v Gradcu, ki je imela podružnico tudi v Radgoni. Radgončan po imenu Kleinošek je leta 1852 poslal na trg prve penine po klasični metodi z sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem so takrat pisale »Bleweisove novice«, eden pomembnejših takratnih slovenskih časopisov. Pozneje je Kleinoškovo podjetje odkupila švicarsko francoska družina Bouvier. Proizvodnjo so močno razširili in zgradili številne, še danes uporabne kleti. Po drugi svetovni vojni se je formiral kmetijski kombinat Radgona, ki je upravljal vinograde in klet. Leta 1997 je bila ustanovljena današnja delniška družba »Radgonske gorice d.d.«. Družba je danes največji pridelovalec penin v Sloveniji, ponaša pa se tudi z mirnimi vini, kjer je traminec s »črno etiketo« postal prava slovenska vinska legenda. 

Več o zgodovini Radgonskih goric.

Svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju

Praznovanje svečnice (2.2.), štirideset dni po božiču, je posvečeno prazniku Jezusovega darovanja v templju, in zato potekajo tudi praznične svete maše v obeh slovenskih nadškofijah in vseh šestih škofijah. Na ta dan redovniki in redovnice sicer praznujejo tudi dan Bogu posvečenega življenja, ki ga je leta 1997 uvedel papež Janez Pavel II., posvečene osebe pa so poklicane k refleksiji ter obnovitvi in potrditvi svoje posvetitve. Namen dneva posvečenega življenja je izraziti hvaležnost za dar redovništva v posvečenem življenju, približati Božjemu ljudstvu spoznanje in spoštovanje posvečenega življenja ter opozoriti na nenadomestljivost poslanstev posvečenih oseb.

V ljudskih običajih in cerkvenem obredju so v uporabi različne sveče, od tiste največje velikonočne do manjših na oltarjih, od krstne, obhajilne do mrliške sveče doma, od tistih, ki jih prižigamo pred milostnimi podobami do sveč mrtvim v spomin. Vse so simbol našim prošnjam.

Blagoslovitev sveč za cerkveno obredje in sveč vernikov je na svečnico pred mašnim opravilom. Verniki prižgejo sveče, duhovnik zmoli molitev blagoslova, pokropi sveče z blagoslovljeno vodo ter jih pokadi s kadilom. Sveči, blagoslovljeni na svečnico, se pripisuje posebno moč, ljudje jo zato imajo doma spravljeno in vedno pri roki, da jo prižgejo pri umirajočem. Nekateri prižgejo to svečo tudi ob hudi uri, da bi sveti plamen odgnal grozeče oblake, odvrnil strelo in točo, prižgejo jo tudi ob nevarnosti poplave...

Naslednji dan (3. februarja) pa goduje Blaž, ki ga v alpskem svetu upodabljamo z dvema svečama. Svečnica je zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, zato se z njim konča božična doba, ki so jo ponazarjale jaslice. Po svečnici pa jaslice spravijo in začne se čas med letom.

Pregovori vezani na Svečnico:

- Če je svečnica zelena, velika noč bo snežena.

- Na svečnico sneži, se vigred že glasi.

- Če na svečnico dežuje, kmal' pomlad se oglasuje.

- Če na svečnico jasno zdani, zima rada še dolgo trpi.

- Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.

- Kolikor škrjanček prej žgoli, toliko po svečnici molči.

- Če na svečnico prej od strehe kot od sveče kane, še hujša zima, a dobra letina nastane.

- Če na svečnico prej od voščene sveče kot od ledene kane, bo kmalu pomlad; če pa prej od ledene kot od voščene, bo še dolga zima in gre medved nazaj spat.

- Svečnice dan, zima van. "To je laž", reče Blaž.

- Na svečnico in Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Iz suhega grozdja le 40 litrov chardonnaya