Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Iz suhega grozdja le 40 litrov chardonnaya

 

Petnajsta »Svečniška trgatev« je postregla z vrhunskim suhim jagodnim izborom z več kot 35 % sladkorja

Svečniška trgatevČeprav so mnogi vinogradi na območju Radgonsko-Kapelskih goric že obrezani in so tako praktično pripravljeni za nov vinski letnik, to še zdaleč ne pomeni, da je povsod končana še lanska sezona obiranja pridelka. In to velja tudi za del Radgonsko-Kapelskih goric, kjer so na dan ko »obhaja« Svečnica, radgonski vinogradniki, tisti iz podjetja Radgonske gorice d.d., opravili še zadnje dejanje povezano z lanskim vinskim letnikom. Pripravili so namreč že 15. tradicionalno »Svečnično trgatev«, in sicer v svojem vinogradu v Policah.

In v primerjavi z lanskim letom, ko so obeležili visok zgodovinski jubilej podjetja, 160 letnico obstoja in uspešnega delovanja, in ko so imeli ledeno trgatev, tokrat predznaka „ledena“ ni bilo. Temperatura se je namreč dva dni pred svečnico dvignila do pomladnih 15 stopinj, tako da so tokrat s skoraj 400 trsov sorte chardonnay imeli „navadno“ trgatev. Zgodnje jutro je resda bilo dokaj mrzlo, a izjemno prijetno, sončno in brez megle, tako da so radgonski vinogradniki hitro opravili eno zadnjih, izmed številnih posebnih trgatev, v iztekajoči se zimi, na območju Radgonsko – Kapelskih goric, in najbrž sploh v Sloveniji.

Pridelek, enako kot ves pri letniku 2012 je bil izjemno dober, saj se je grozdje posušilo v zelo sladke jagode, kjer pa je nekoliko slabše teklo. Tako so radgonski vinogradniki s kakšnih 400 trsov, katere so sami vinogradniki, predvsem tisti, ki običajno niso v vinogradih in kleteh, temveč v prodaji, marketingu in drugih službah, na čelu z direktorjem družbe Radgonske gorice, Borutom Cvetkovičem potrgali v nekaj desetih minutah, stisnili le okrog 40 litrov ledenega vina, ki bo najbrž suhi jagodni izbor, saj je mošt izjemno sladek, z okoli 190 oekslov sladkobe.

Svečniška trgatev„Svečnica je tradicionalni praznik, ki je del slovenske kulturne tradicije. Na ta dan (ali en dan prej) vsako leto v Radgonskih goricah pripravimo tradicionalno svečnično trgatev, čemur se nismo izneverili niti letos, čeprav letos ni bilo takega pompa, kot lani, ko smo praznovali 160-letnico zlate radgonske penine. Res je tokrat bilo malo manj grozdja, ki se je močno posušilo, a je pridelek le bil zelo sladek“, nam je povedal Borut Cvetkovič, direktor Radgonskih goric d.d., ki dodaja, da so vsa vina letnik 2012 odlična, ob tem da so zelo kakovostna pa je tudi količina zelo spodbudna. Tako so sami natrgali več kot tri milijone, in odkupili skoraj dva milijona kilogramov grozdja. Iz teh količin so stisnili okoli 3,5 milijona litrov izjemno kakovostne vinske kapljice, v družbi pa so zadovoljni tudi s prodajo, ki je še zlasti decembra bila na vrhuncu.

KRATKA ZGODOVINA RADGONSKIH GORIC

Na razgibanem področju med reko Muro in Ščavnico vinsko trto že od nekdaj častimo in ji znamo ustreči. V obdobju med 1792 in 1835 jo je razširil nadvojvoda Janez, brat cesarja Franca. Leta 1819 je bila ustanovljena Kmetijska družba za Štajersko v Gradcu, ki je imela podružnico tudi v Radgoni. Radgončan po imenu Kleinošek je leta 1852 poslal na trg prve penine po klasični metodi z sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem so takrat pisale »Bleweisove novice«, eden pomembnejših takratnih slovenskih časopisov. Pozneje je Kleinoškovo podjetje odkupila švicarsko francoska družina Bouvier. Proizvodnjo so močno razširili in zgradili številne, še danes uporabne kleti. Po drugi svetovni vojni se je formiral kmetijski kombinat Radgona, ki je upravljal vinograde in klet. Leta 1997 je bila ustanovljena današnja delniška družba »Radgonske gorice d.d.«. Družba je danes največji pridelovalec penin v Sloveniji, ponaša pa se tudi z mirnimi vini, kjer je traminec s »črno etiketo« postal prava slovenska vinska legenda. 

Več o zgodovini Radgonskih goric.

Svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju

Praznovanje svečnice (2.2.), štirideset dni po božiču, je posvečeno prazniku Jezusovega darovanja v templju, in zato potekajo tudi praznične svete maše v obeh slovenskih nadškofijah in vseh šestih škofijah. Na ta dan redovniki in redovnice sicer praznujejo tudi dan Bogu posvečenega življenja, ki ga je leta 1997 uvedel papež Janez Pavel II., posvečene osebe pa so poklicane k refleksiji ter obnovitvi in potrditvi svoje posvetitve. Namen dneva posvečenega življenja je izraziti hvaležnost za dar redovništva v posvečenem življenju, približati Božjemu ljudstvu spoznanje in spoštovanje posvečenega življenja ter opozoriti na nenadomestljivost poslanstev posvečenih oseb.

V ljudskih običajih in cerkvenem obredju so v uporabi različne sveče, od tiste največje velikonočne do manjših na oltarjih, od krstne, obhajilne do mrliške sveče doma, od tistih, ki jih prižigamo pred milostnimi podobami do sveč mrtvim v spomin. Vse so simbol našim prošnjam.

Blagoslovitev sveč za cerkveno obredje in sveč vernikov je na svečnico pred mašnim opravilom. Verniki prižgejo sveče, duhovnik zmoli molitev blagoslova, pokropi sveče z blagoslovljeno vodo ter jih pokadi s kadilom. Sveči, blagoslovljeni na svečnico, se pripisuje posebno moč, ljudje jo zato imajo doma spravljeno in vedno pri roki, da jo prižgejo pri umirajočem. Nekateri prižgejo to svečo tudi ob hudi uri, da bi sveti plamen odgnal grozeče oblake, odvrnil strelo in točo, prižgejo jo tudi ob nevarnosti poplave...

Naslednji dan (3. februarja) pa goduje Blaž, ki ga v alpskem svetu upodabljamo z dvema svečama. Svečnica je zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, zato se z njim konča božična doba, ki so jo ponazarjale jaslice. Po svečnici pa jaslice spravijo in začne se čas med letom.

Pregovori vezani na Svečnico:

- Če je svečnica zelena, velika noč bo snežena.

- Na svečnico sneži, se vigred že glasi.

- Če na svečnico dežuje, kmal' pomlad se oglasuje.

- Če na svečnico jasno zdani, zima rada še dolgo trpi.

- Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.

- Kolikor škrjanček prej žgoli, toliko po svečnici molči.

- Če na svečnico prej od strehe kot od sveče kane, še hujša zima, a dobra letina nastane.

- Če na svečnico prej od voščene sveče kot od ledene kane, bo kmalu pomlad; če pa prej od ledene kot od voščene, bo še dolga zima in gre medved nazaj spat.

- Svečnice dan, zima van. "To je laž", reče Blaž.

- Na svečnico in Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Iz suhega grozdja le 40 litrov chardonnaya