Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Iz suhega grozdja le 40 litrov chardonnaya

 

Petnajsta »Svečniška trgatev« je postregla z vrhunskim suhim jagodnim izborom z več kot 35 % sladkorja

Svečniška trgatevČeprav so mnogi vinogradi na območju Radgonsko-Kapelskih goric že obrezani in so tako praktično pripravljeni za nov vinski letnik, to še zdaleč ne pomeni, da je povsod končana še lanska sezona obiranja pridelka. In to velja tudi za del Radgonsko-Kapelskih goric, kjer so na dan ko »obhaja« Svečnica, radgonski vinogradniki, tisti iz podjetja Radgonske gorice d.d., opravili še zadnje dejanje povezano z lanskim vinskim letnikom. Pripravili so namreč že 15. tradicionalno »Svečnično trgatev«, in sicer v svojem vinogradu v Policah.

In v primerjavi z lanskim letom, ko so obeležili visok zgodovinski jubilej podjetja, 160 letnico obstoja in uspešnega delovanja, in ko so imeli ledeno trgatev, tokrat predznaka „ledena“ ni bilo. Temperatura se je namreč dva dni pred svečnico dvignila do pomladnih 15 stopinj, tako da so tokrat s skoraj 400 trsov sorte chardonnay imeli „navadno“ trgatev. Zgodnje jutro je resda bilo dokaj mrzlo, a izjemno prijetno, sončno in brez megle, tako da so radgonski vinogradniki hitro opravili eno zadnjih, izmed številnih posebnih trgatev, v iztekajoči se zimi, na območju Radgonsko – Kapelskih goric, in najbrž sploh v Sloveniji.

Pridelek, enako kot ves pri letniku 2012 je bil izjemno dober, saj se je grozdje posušilo v zelo sladke jagode, kjer pa je nekoliko slabše teklo. Tako so radgonski vinogradniki s kakšnih 400 trsov, katere so sami vinogradniki, predvsem tisti, ki običajno niso v vinogradih in kleteh, temveč v prodaji, marketingu in drugih službah, na čelu z direktorjem družbe Radgonske gorice, Borutom Cvetkovičem potrgali v nekaj desetih minutah, stisnili le okrog 40 litrov ledenega vina, ki bo najbrž suhi jagodni izbor, saj je mošt izjemno sladek, z okoli 190 oekslov sladkobe.

Svečniška trgatev„Svečnica je tradicionalni praznik, ki je del slovenske kulturne tradicije. Na ta dan (ali en dan prej) vsako leto v Radgonskih goricah pripravimo tradicionalno svečnično trgatev, čemur se nismo izneverili niti letos, čeprav letos ni bilo takega pompa, kot lani, ko smo praznovali 160-letnico zlate radgonske penine. Res je tokrat bilo malo manj grozdja, ki se je močno posušilo, a je pridelek le bil zelo sladek“, nam je povedal Borut Cvetkovič, direktor Radgonskih goric d.d., ki dodaja, da so vsa vina letnik 2012 odlična, ob tem da so zelo kakovostna pa je tudi količina zelo spodbudna. Tako so sami natrgali več kot tri milijone, in odkupili skoraj dva milijona kilogramov grozdja. Iz teh količin so stisnili okoli 3,5 milijona litrov izjemno kakovostne vinske kapljice, v družbi pa so zadovoljni tudi s prodajo, ki je še zlasti decembra bila na vrhuncu.

KRATKA ZGODOVINA RADGONSKIH GORIC

Na razgibanem področju med reko Muro in Ščavnico vinsko trto že od nekdaj častimo in ji znamo ustreči. V obdobju med 1792 in 1835 jo je razširil nadvojvoda Janez, brat cesarja Franca. Leta 1819 je bila ustanovljena Kmetijska družba za Štajersko v Gradcu, ki je imela podružnico tudi v Radgoni. Radgončan po imenu Kleinošek je leta 1852 poslal na trg prve penine po klasični metodi z sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem so takrat pisale »Bleweisove novice«, eden pomembnejših takratnih slovenskih časopisov. Pozneje je Kleinoškovo podjetje odkupila švicarsko francoska družina Bouvier. Proizvodnjo so močno razširili in zgradili številne, še danes uporabne kleti. Po drugi svetovni vojni se je formiral kmetijski kombinat Radgona, ki je upravljal vinograde in klet. Leta 1997 je bila ustanovljena današnja delniška družba »Radgonske gorice d.d.«. Družba je danes največji pridelovalec penin v Sloveniji, ponaša pa se tudi z mirnimi vini, kjer je traminec s »črno etiketo« postal prava slovenska vinska legenda. 

Več o zgodovini Radgonskih goric.

Svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju

Praznovanje svečnice (2.2.), štirideset dni po božiču, je posvečeno prazniku Jezusovega darovanja v templju, in zato potekajo tudi praznične svete maše v obeh slovenskih nadškofijah in vseh šestih škofijah. Na ta dan redovniki in redovnice sicer praznujejo tudi dan Bogu posvečenega življenja, ki ga je leta 1997 uvedel papež Janez Pavel II., posvečene osebe pa so poklicane k refleksiji ter obnovitvi in potrditvi svoje posvetitve. Namen dneva posvečenega življenja je izraziti hvaležnost za dar redovništva v posvečenem življenju, približati Božjemu ljudstvu spoznanje in spoštovanje posvečenega življenja ter opozoriti na nenadomestljivost poslanstev posvečenih oseb.

V ljudskih običajih in cerkvenem obredju so v uporabi različne sveče, od tiste največje velikonočne do manjših na oltarjih, od krstne, obhajilne do mrliške sveče doma, od tistih, ki jih prižigamo pred milostnimi podobami do sveč mrtvim v spomin. Vse so simbol našim prošnjam.

Blagoslovitev sveč za cerkveno obredje in sveč vernikov je na svečnico pred mašnim opravilom. Verniki prižgejo sveče, duhovnik zmoli molitev blagoslova, pokropi sveče z blagoslovljeno vodo ter jih pokadi s kadilom. Sveči, blagoslovljeni na svečnico, se pripisuje posebno moč, ljudje jo zato imajo doma spravljeno in vedno pri roki, da jo prižgejo pri umirajočem. Nekateri prižgejo to svečo tudi ob hudi uri, da bi sveti plamen odgnal grozeče oblake, odvrnil strelo in točo, prižgejo jo tudi ob nevarnosti poplave...

Naslednji dan (3. februarja) pa goduje Blaž, ki ga v alpskem svetu upodabljamo z dvema svečama. Svečnica je zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, zato se z njim konča božična doba, ki so jo ponazarjale jaslice. Po svečnici pa jaslice spravijo in začne se čas med letom.

Pregovori vezani na Svečnico:

- Če je svečnica zelena, velika noč bo snežena.

- Na svečnico sneži, se vigred že glasi.

- Če na svečnico dežuje, kmal' pomlad se oglasuje.

- Če na svečnico jasno zdani, zima rada še dolgo trpi.

- Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.

- Kolikor škrjanček prej žgoli, toliko po svečnici molči.

- Če na svečnico prej od strehe kot od sveče kane, še hujša zima, a dobra letina nastane.

- Če na svečnico prej od voščene sveče kot od ledene kane, bo kmalu pomlad; če pa prej od ledene kot od voščene, bo še dolga zima in gre medved nazaj spat.

- Svečnice dan, zima van. "To je laž", reče Blaž.

- Na svečnico in Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Iz suhega grozdja le 40 litrov chardonnaya