Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Iz suhega grozdja le 40 litrov chardonnaya

 

Petnajsta »Svečniška trgatev« je postregla z vrhunskim suhim jagodnim izborom z več kot 35 % sladkorja

Svečniška trgatevČeprav so mnogi vinogradi na območju Radgonsko-Kapelskih goric že obrezani in so tako praktično pripravljeni za nov vinski letnik, to še zdaleč ne pomeni, da je povsod končana še lanska sezona obiranja pridelka. In to velja tudi za del Radgonsko-Kapelskih goric, kjer so na dan ko »obhaja« Svečnica, radgonski vinogradniki, tisti iz podjetja Radgonske gorice d.d., opravili še zadnje dejanje povezano z lanskim vinskim letnikom. Pripravili so namreč že 15. tradicionalno »Svečnično trgatev«, in sicer v svojem vinogradu v Policah.

In v primerjavi z lanskim letom, ko so obeležili visok zgodovinski jubilej podjetja, 160 letnico obstoja in uspešnega delovanja, in ko so imeli ledeno trgatev, tokrat predznaka „ledena“ ni bilo. Temperatura se je namreč dva dni pred svečnico dvignila do pomladnih 15 stopinj, tako da so tokrat s skoraj 400 trsov sorte chardonnay imeli „navadno“ trgatev. Zgodnje jutro je resda bilo dokaj mrzlo, a izjemno prijetno, sončno in brez megle, tako da so radgonski vinogradniki hitro opravili eno zadnjih, izmed številnih posebnih trgatev, v iztekajoči se zimi, na območju Radgonsko – Kapelskih goric, in najbrž sploh v Sloveniji.

Pridelek, enako kot ves pri letniku 2012 je bil izjemno dober, saj se je grozdje posušilo v zelo sladke jagode, kjer pa je nekoliko slabše teklo. Tako so radgonski vinogradniki s kakšnih 400 trsov, katere so sami vinogradniki, predvsem tisti, ki običajno niso v vinogradih in kleteh, temveč v prodaji, marketingu in drugih službah, na čelu z direktorjem družbe Radgonske gorice, Borutom Cvetkovičem potrgali v nekaj desetih minutah, stisnili le okrog 40 litrov ledenega vina, ki bo najbrž suhi jagodni izbor, saj je mošt izjemno sladek, z okoli 190 oekslov sladkobe.

Svečniška trgatev„Svečnica je tradicionalni praznik, ki je del slovenske kulturne tradicije. Na ta dan (ali en dan prej) vsako leto v Radgonskih goricah pripravimo tradicionalno svečnično trgatev, čemur se nismo izneverili niti letos, čeprav letos ni bilo takega pompa, kot lani, ko smo praznovali 160-letnico zlate radgonske penine. Res je tokrat bilo malo manj grozdja, ki se je močno posušilo, a je pridelek le bil zelo sladek“, nam je povedal Borut Cvetkovič, direktor Radgonskih goric d.d., ki dodaja, da so vsa vina letnik 2012 odlična, ob tem da so zelo kakovostna pa je tudi količina zelo spodbudna. Tako so sami natrgali več kot tri milijone, in odkupili skoraj dva milijona kilogramov grozdja. Iz teh količin so stisnili okoli 3,5 milijona litrov izjemno kakovostne vinske kapljice, v družbi pa so zadovoljni tudi s prodajo, ki je še zlasti decembra bila na vrhuncu.

KRATKA ZGODOVINA RADGONSKIH GORIC

Na razgibanem področju med reko Muro in Ščavnico vinsko trto že od nekdaj častimo in ji znamo ustreči. V obdobju med 1792 in 1835 jo je razširil nadvojvoda Janez, brat cesarja Franca. Leta 1819 je bila ustanovljena Kmetijska družba za Štajersko v Gradcu, ki je imela podružnico tudi v Radgoni. Radgončan po imenu Kleinošek je leta 1852 poslal na trg prve penine po klasični metodi z sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem so takrat pisale »Bleweisove novice«, eden pomembnejših takratnih slovenskih časopisov. Pozneje je Kleinoškovo podjetje odkupila švicarsko francoska družina Bouvier. Proizvodnjo so močno razširili in zgradili številne, še danes uporabne kleti. Po drugi svetovni vojni se je formiral kmetijski kombinat Radgona, ki je upravljal vinograde in klet. Leta 1997 je bila ustanovljena današnja delniška družba »Radgonske gorice d.d.«. Družba je danes največji pridelovalec penin v Sloveniji, ponaša pa se tudi z mirnimi vini, kjer je traminec s »črno etiketo« postal prava slovenska vinska legenda. 

Več o zgodovini Radgonskih goric.

Svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju

Praznovanje svečnice (2.2.), štirideset dni po božiču, je posvečeno prazniku Jezusovega darovanja v templju, in zato potekajo tudi praznične svete maše v obeh slovenskih nadškofijah in vseh šestih škofijah. Na ta dan redovniki in redovnice sicer praznujejo tudi dan Bogu posvečenega življenja, ki ga je leta 1997 uvedel papež Janez Pavel II., posvečene osebe pa so poklicane k refleksiji ter obnovitvi in potrditvi svoje posvetitve. Namen dneva posvečenega življenja je izraziti hvaležnost za dar redovništva v posvečenem življenju, približati Božjemu ljudstvu spoznanje in spoštovanje posvečenega življenja ter opozoriti na nenadomestljivost poslanstev posvečenih oseb.

V ljudskih običajih in cerkvenem obredju so v uporabi različne sveče, od tiste največje velikonočne do manjših na oltarjih, od krstne, obhajilne do mrliške sveče doma, od tistih, ki jih prižigamo pred milostnimi podobami do sveč mrtvim v spomin. Vse so simbol našim prošnjam.

Blagoslovitev sveč za cerkveno obredje in sveč vernikov je na svečnico pred mašnim opravilom. Verniki prižgejo sveče, duhovnik zmoli molitev blagoslova, pokropi sveče z blagoslovljeno vodo ter jih pokadi s kadilom. Sveči, blagoslovljeni na svečnico, se pripisuje posebno moč, ljudje jo zato imajo doma spravljeno in vedno pri roki, da jo prižgejo pri umirajočem. Nekateri prižgejo to svečo tudi ob hudi uri, da bi sveti plamen odgnal grozeče oblake, odvrnil strelo in točo, prižgejo jo tudi ob nevarnosti poplave...

Naslednji dan (3. februarja) pa goduje Blaž, ki ga v alpskem svetu upodabljamo z dvema svečama. Svečnica je zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, zato se z njim konča božična doba, ki so jo ponazarjale jaslice. Po svečnici pa jaslice spravijo in začne se čas med letom.

Pregovori vezani na Svečnico:

- Če je svečnica zelena, velika noč bo snežena.

- Na svečnico sneži, se vigred že glasi.

- Če na svečnico dežuje, kmal' pomlad se oglasuje.

- Če na svečnico jasno zdani, zima rada še dolgo trpi.

- Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.

- Kolikor škrjanček prej žgoli, toliko po svečnici molči.

- Če na svečnico prej od strehe kot od sveče kane, še hujša zima, a dobra letina nastane.

- Če na svečnico prej od voščene sveče kot od ledene kane, bo kmalu pomlad; če pa prej od ledene kot od voščene, bo še dolga zima in gre medved nazaj spat.

- Svečnice dan, zima van. "To je laž", reče Blaž.

- Na svečnico in Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Iz suhega grozdja le 40 litrov chardonnaya