S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Iz suhega grozdja le 40 litrov chardonnaya

 

Petnajsta »Svečniška trgatev« je postregla z vrhunskim suhim jagodnim izborom z več kot 35 % sladkorja

Svečniška trgatevČeprav so mnogi vinogradi na območju Radgonsko-Kapelskih goric že obrezani in so tako praktično pripravljeni za nov vinski letnik, to še zdaleč ne pomeni, da je povsod končana še lanska sezona obiranja pridelka. In to velja tudi za del Radgonsko-Kapelskih goric, kjer so na dan ko »obhaja« Svečnica, radgonski vinogradniki, tisti iz podjetja Radgonske gorice d.d., opravili še zadnje dejanje povezano z lanskim vinskim letnikom. Pripravili so namreč že 15. tradicionalno »Svečnično trgatev«, in sicer v svojem vinogradu v Policah.

In v primerjavi z lanskim letom, ko so obeležili visok zgodovinski jubilej podjetja, 160 letnico obstoja in uspešnega delovanja, in ko so imeli ledeno trgatev, tokrat predznaka „ledena“ ni bilo. Temperatura se je namreč dva dni pred svečnico dvignila do pomladnih 15 stopinj, tako da so tokrat s skoraj 400 trsov sorte chardonnay imeli „navadno“ trgatev. Zgodnje jutro je resda bilo dokaj mrzlo, a izjemno prijetno, sončno in brez megle, tako da so radgonski vinogradniki hitro opravili eno zadnjih, izmed številnih posebnih trgatev, v iztekajoči se zimi, na območju Radgonsko – Kapelskih goric, in najbrž sploh v Sloveniji.

Pridelek, enako kot ves pri letniku 2012 je bil izjemno dober, saj se je grozdje posušilo v zelo sladke jagode, kjer pa je nekoliko slabše teklo. Tako so radgonski vinogradniki s kakšnih 400 trsov, katere so sami vinogradniki, predvsem tisti, ki običajno niso v vinogradih in kleteh, temveč v prodaji, marketingu in drugih službah, na čelu z direktorjem družbe Radgonske gorice, Borutom Cvetkovičem potrgali v nekaj desetih minutah, stisnili le okrog 40 litrov ledenega vina, ki bo najbrž suhi jagodni izbor, saj je mošt izjemno sladek, z okoli 190 oekslov sladkobe.

Svečniška trgatev„Svečnica je tradicionalni praznik, ki je del slovenske kulturne tradicije. Na ta dan (ali en dan prej) vsako leto v Radgonskih goricah pripravimo tradicionalno svečnično trgatev, čemur se nismo izneverili niti letos, čeprav letos ni bilo takega pompa, kot lani, ko smo praznovali 160-letnico zlate radgonske penine. Res je tokrat bilo malo manj grozdja, ki se je močno posušilo, a je pridelek le bil zelo sladek“, nam je povedal Borut Cvetkovič, direktor Radgonskih goric d.d., ki dodaja, da so vsa vina letnik 2012 odlična, ob tem da so zelo kakovostna pa je tudi količina zelo spodbudna. Tako so sami natrgali več kot tri milijone, in odkupili skoraj dva milijona kilogramov grozdja. Iz teh količin so stisnili okoli 3,5 milijona litrov izjemno kakovostne vinske kapljice, v družbi pa so zadovoljni tudi s prodajo, ki je še zlasti decembra bila na vrhuncu.

KRATKA ZGODOVINA RADGONSKIH GORIC

Na razgibanem področju med reko Muro in Ščavnico vinsko trto že od nekdaj častimo in ji znamo ustreči. V obdobju med 1792 in 1835 jo je razširil nadvojvoda Janez, brat cesarja Franca. Leta 1819 je bila ustanovljena Kmetijska družba za Štajersko v Gradcu, ki je imela podružnico tudi v Radgoni. Radgončan po imenu Kleinošek je leta 1852 poslal na trg prve penine po klasični metodi z sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem so takrat pisale »Bleweisove novice«, eden pomembnejših takratnih slovenskih časopisov. Pozneje je Kleinoškovo podjetje odkupila švicarsko francoska družina Bouvier. Proizvodnjo so močno razširili in zgradili številne, še danes uporabne kleti. Po drugi svetovni vojni se je formiral kmetijski kombinat Radgona, ki je upravljal vinograde in klet. Leta 1997 je bila ustanovljena današnja delniška družba »Radgonske gorice d.d.«. Družba je danes največji pridelovalec penin v Sloveniji, ponaša pa se tudi z mirnimi vini, kjer je traminec s »črno etiketo« postal prava slovenska vinska legenda. 

Več o zgodovini Radgonskih goric.

Svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju

Praznovanje svečnice (2.2.), štirideset dni po božiču, je posvečeno prazniku Jezusovega darovanja v templju, in zato potekajo tudi praznične svete maše v obeh slovenskih nadškofijah in vseh šestih škofijah. Na ta dan redovniki in redovnice sicer praznujejo tudi dan Bogu posvečenega življenja, ki ga je leta 1997 uvedel papež Janez Pavel II., posvečene osebe pa so poklicane k refleksiji ter obnovitvi in potrditvi svoje posvetitve. Namen dneva posvečenega življenja je izraziti hvaležnost za dar redovništva v posvečenem življenju, približati Božjemu ljudstvu spoznanje in spoštovanje posvečenega življenja ter opozoriti na nenadomestljivost poslanstev posvečenih oseb.

V ljudskih običajih in cerkvenem obredju so v uporabi različne sveče, od tiste največje velikonočne do manjših na oltarjih, od krstne, obhajilne do mrliške sveče doma, od tistih, ki jih prižigamo pred milostnimi podobami do sveč mrtvim v spomin. Vse so simbol našim prošnjam.

Blagoslovitev sveč za cerkveno obredje in sveč vernikov je na svečnico pred mašnim opravilom. Verniki prižgejo sveče, duhovnik zmoli molitev blagoslova, pokropi sveče z blagoslovljeno vodo ter jih pokadi s kadilom. Sveči, blagoslovljeni na svečnico, se pripisuje posebno moč, ljudje jo zato imajo doma spravljeno in vedno pri roki, da jo prižgejo pri umirajočem. Nekateri prižgejo to svečo tudi ob hudi uri, da bi sveti plamen odgnal grozeče oblake, odvrnil strelo in točo, prižgejo jo tudi ob nevarnosti poplave...

Naslednji dan (3. februarja) pa goduje Blaž, ki ga v alpskem svetu upodabljamo z dvema svečama. Svečnica je zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, zato se z njim konča božična doba, ki so jo ponazarjale jaslice. Po svečnici pa jaslice spravijo in začne se čas med letom.

Pregovori vezani na Svečnico:

- Če je svečnica zelena, velika noč bo snežena.

- Na svečnico sneži, se vigred že glasi.

- Če na svečnico dežuje, kmal' pomlad se oglasuje.

- Če na svečnico jasno zdani, zima rada še dolgo trpi.

- Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila.

- Kolikor škrjanček prej žgoli, toliko po svečnici molči.

- Če na svečnico prej od strehe kot od sveče kane, še hujša zima, a dobra letina nastane.

- Če na svečnico prej od voščene sveče kot od ledene kane, bo kmalu pomlad; če pa prej od ledene kot od voščene, bo še dolga zima in gre medved nazaj spat.

- Svečnice dan, zima van. "To je laž", reče Blaž.

- Na svečnico in Blaževo lepo, veliko v jeseni vina bo!

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Iz suhega grozdja le 40 litrov chardonnaya