Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ob jubileju prijaznejši tudi za gluhe in naglušne

 

Radgonski DSO kot prvi v državi bogatejši za opremo namenjeno osebam, ki slabše slišijo ali sploh ne slišijo

DSOPrav v času, ko obeležujejo petletnico (15.2.2013) obstoja in uspešnega delovanja so v Domu starejši občanov (DSO) Gornja Radgona postali bogatejši za pomembno pridobitev. Z letošnjim februarjem so namreč v DSO Gornja Radgona, čigar 51-odstotni lastnik je Občina Gornja Radgona, 49-odstotni pa Stavbar v stečaju (oz. Poštna banka Slovenije), kot prvi v Sloveniji, postali prijaznejši tudi do starejših stanovalcev, ki so gluhi ali naglušni, teh pa je v DSO kakšnih deset. Radgonski dom je torej del prostorov posebej prilagodil za bivanje slušno prikrajšanih. Ob pomoči treh Lions klubov v Pomurju (Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) ter donaciji nekaj pomurskih podjetij je namreč bilo vloženih šest tisoč evrov za namestitev induktivnih zank (svetlobni zvonec/lučka, posebna budilka) v prostorih DSO Gornja Radgona (v jedilnici in vhodni avli doma, kjer imajo tudi različne prireditve, v šestih sobah ter dveh etažnih jedilnicah).

Ob tem se je za znakovni jezik, s katerim se lahko sporazumevajo gluhi in naglušni, usposobilo že 15 zaposlenih v domu, še dvajset prijavljenih pa bodo usposabljali v prihodnje.

DSOSlovesnosti ob pomembni pridobitvi, katere so se še posebej razveselili gluhi in naglušni stanovalci, so se v radgonskem DSO udeležili številni gostje, predstavniki sponzorjev, stanovalci in njihovi svojci. Pozdravili so jih in o pomenu nove pridobitve spregovorili: direktor doma mag. Marjan Žula, Janja Romih državna sekretarka in vodja sektorja za storitve in programe socialnega varstva z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, mag. Cveto Uršič direktor direktorata za invalide RS, Zoran Vodopija guverner slovenskih Lions klubov, sekretar Društva gluhih in naglušnih Pomurja Branko Gornjec, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Adem Jahjefendić ter župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš. V kulturnem delu programa sta nastopila gosta iz avstrijske Radgone, harfistka in violinist, zakonca Renate in Werner Fuhs, kar potrjuje odprtost radgonskega DSO. Hkrati pa je direktor Žula odprl zanimivi likovni razstavi, članice domačega likovnega društva Jasne Brunskole iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni ter Anje Kolenko iz Ljutomera, absolventke likovne pedagogike Univerze v Ljubljani.

Že pred slovesnostjo je potekala tudi krajša tiskovna konferenca, na kateri so spregovorili Marjan Žula, ki je ponosen na novo pridobitev in sploh dosežke doma v kratkem obstoju, Janja Romih, Cveto Uršič, Branko Gornjec in Zoran Vodopija. In vsi so bili enotnega mnenja, da gre za pomembno pridobitev, rešitev pa je boljša, kot tista, da bi denimo v Ljubljani zgradili dom za gluhe in naglušne. Boljše je torej, če bi tovrstne oddelke uredili po vseh slovenskih regijah, tako bi gluhi in naglušni lahko ostali v svojem okolju. Po besedah Romihove je v slovenskih domovih za starejše okrog 150 gluhih in naglušnih stanovalcev in ta projekt v bistvu omogoča, da so vsi stanovalci v domu lahko enakovredno vključeni v vse projekte doma. „To je zelo pomemben dogodek, saj gre za pilotni projekt. Zato lahko samo čestitamo vodstvu DSO Radgona, s katerim smo se hitro o vsem dogovorili“, je dejala Romihova. „Posebej je pomembno, da se ljudje zavedajo, da bodo tudi tukaj lahko komunicirali, saj se težko odločajo za dom, ko se bojijo, da se ne bodo mogli z nikomer pogovarjati. Takšna pridobitev ni koristna samo trenutnim stanovalcem doma, ki imajo težave s sluhom, temveč tudi tistim, ki imajo morda zaradi slušne okvare pomisleke, da bi se za življenje v domu sploh odločili“, je dodal direktor DSO Marjan Žula, Cveto Uršič pa je dodal, da je gluhost ena najtežjih invalidnosti, saj ni vidna.

„Zato so ti ljudje še posebej izločeni in sploh hitro umrejo“, je dejal Uršič, ki je dodal, da je v Sloveniji registriranih nekaj nad 1300 gluhih in težko naglušnih starejših od 65 let. In ker jih je v institucionalno varstvo vključena le kakšna desetina, so dobrodošle enote v domovih, kot je radgonska. Da bodo tako vsi stanovalci enakovredni, je poudaril tudi sekretar Društva gluhih in naglušnih Murska Sobota Branko Gornjec, ki je izrekel priznanje zaposlenim doma, saj se jih kar 35 prijavilo za učenje znakovnega jezika. „To je dejansko zgodovinski dan za vse gluhe in naglušne. Upam samo, da se bo to širilo tudi po drugih domovih po državi“, je dodal Gornjec, ki se je podobno kot vsi drugi govorci, zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri projektu.

Vsi so pomagali, da so nekatere prostore DSO Gornja Radgona opremili s tehničnimi pripomočki za bivanje gluhih in naglušnih oseb. Da se bivalne razmere zanje bistveno izboljšajo, ni potrebno tako zelo veliko: elektronska TV zanka, svetlobni hišni zvonec, analogna vibracijska budilka in analogna budilka z bliskavico so naprave, ki so nameščene trenutno v šestih sobah, njihovim stanovalcem pa omogočajo gledanje televizije tako, da z glasnostjo več ne motijo drugih, s svetlobnim zvoncem so opozorjeni, če namerava kdo vstopiti, s posebnimi budilkami pa tudi pri bujenju niso več odvisni zgolj od drugih. Avlo in etažni jedilnici so v domu prav tako opremili tako, da bodo odslej dogajanje v teh skupnih prostorih lahko slišale tudi osebe s težavami s sluhom.

„Najbolj sem zadovoljen, da lahko sedaj gledam televizijo tako, da ne motim tistih v bližini“, pravi stanovalec Ludvik Vogrinec, prvi stanovalec v DSO Gornja Radgona, ki je začel uporabljati novo opremo in se nanjo še navaja. Odkar ima v sobi ojačevalec in indukcijsko zanko, lahko glasnost TV sprejemnika naravna na minimum, a jo v prostoru vseeno dobro sliši. Če bo zanimanje veliko, bodo dodatno opremili z omenjenimi napravami še več sob, pravi direktor Žula. Oseb, ki imajo težave s sluhom, je med starejšimi veliko in nekatere od novih naprav so jim lahko v pomoč, četudi še ne uporabljajo slušnega aparata. Zmogljivosti DSO Radgona, kjer je prostora za 150 stanovalcev (koncesijskih mest je od tega 132), so v glavnem še vedno zapolnjene, a z zelo veliko vloženega truda, pravi Žula, saj si nekateri stanovalci iščejo cenejše možnosti in odhajajo zaradi tega, drugi, zlasti iz osrednje Slovenije, se selijo bliže svojcem. Iz občine Gornja Radgona imajo okrog 40 stanovalcev, skupno slaba polovica stanovalcev je z območja radgonske upravne enote, ostali so od drugod, večinoma iz osrednje Slovenije.

Med najbolj pomembnimi dejavniki pri pridobivanju stanovalcev je cena. Pri tem so v prednosti javni domovi, torej tisti, ki jih je gradila država, saj je njihova cena oskrbnega dne bistveno nižja (v DSO Gornja Radgona 23 evrov). „Če bi v Sloveniji šli po poti, da bi se razvijali kot normalna socialna država, če bi standard ljudem rasel, potem ne vidim tako velikega problema tudi za nas koncesionarje, ki imamo višje cene, ker bi bilo vedno nekaj takih ljudi, ki bi si lahko privoščili tudi nekoliko boljši standard. Vendar pa ne gremo po tej poti, vedno večja revščina je in vedno težje bomo našli take ljudi. Dodatno težavo predstavljajo prevelike kapacitete na področju domske oskrbe starejših v pomurski regiji, saj je kar 7-odstotna pokritost glede na število prebivalcev namesto priporočene 5-odstotne. Podobni problemi nastajajo že tudi drugod po državi“, opaža Žula, razen v Ljubljani ni skoraj nikjer več čakalnih vrst.

DSO Gornja Radgona je tudi prvi dom starejših v Pomurju, ki je pridobil certifikat kakovosti E-Qalin. Uradno ga bodo prejeli 15. februarja, ob petletnici doma, zunanja presoja pa je potekala v začetku januarja letos. Obenem je to v državi prvi dom starejših med koncesionarji, ki bo prejel ta certifikat, in četrti med vsemi domovi starejših, kar je za tako mlad dom, pravi direktor Marjan Žula, velik uspeh, saj proces pridobivanja certifikata traja tri leta. "Čez tri leta pa bo ponovno presoja, tako da nikakor ne moremo zaspati na teh lovorikah," je dejal Žula, ki upa, da se bo uresničila napoved radgonskega župana Kampuša, da bi dom v celoti postal last občine. DSO pa je tudi pomemben delodajalec, saj zaposluje povprečno 80 ljudi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ob jubileju prijaznejši tudi za gluhe in naglušne