Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Pozdravil jih je tudi novi župan Roman Leljak

Gasilski veteraniTik ob izteku leta 2018 je PGD Janžev Vrh organiziral in gostil tradicionalno srečanje gasilskih veteranov in gasilskih veterank Gasilske zveze občine Radenci. Gre za tradicionalno srečanje, ki poteka vsako leto ob koncu leta in ga vsako leto gosti drugo društvo. Letošnjega tradicionalnega srečanja v gasilskem domu Janžev Vrh se je udeležila stotnija gasilskih veteranov in veterank, katere sta pozdravila Franc Bratkovič, predsednik veteranov GZ Radenci, in prvič novi župan občine Radenci, Roman Leljak. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil pomen gasilstva in tudi pomen dela gasilskih veteranov. Predstavil je tudi nekatere naloge, ki jih namerava občina Radenci realizirati v naslednjem letu.

Stotnija gasilskih veteranov GZ Radenci na Janževem Vrhu

Zavijanje daril je lahko zabava in ohranjanje okolja

Rastišče - zavijalnicaPo izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve, je radgonska Iniciativa Rastišče, prav v času prazničnega obdarovanja, pripravila novo akcijo, tokrat z naslovom Zavijalnica - zavijanje daril na trajnostni način. V prostorih Mladinskega centra Gornja Radgona se je zbralo več deset zainteresiranih, ki se zavedajo, da lahko na najrazličnejših področjih svojega vsakdana znatno prispevamo k varovanju okolja. „V Iniciativi Rastišče si prizadevamo nuditi alternativo uveljavljenim, do narave škodljivim navadam.

Iniciativa Rastišče pripravila prikaz zavijanja daril na trajnostni način

Vesela je čestitk župana in predsednika upokojencev

Marija ŽnidaričTako kot je že vrsto let običaj v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ko odgovorni obiskujejo in obdarijo jubilante, so tamkajšnji župan Anton Slana, ter predsednica in aktivistka KO RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetka Fiala in Rozina Kraner, obiskali in obdarili Marijo Žnidarič, ki je tik pred iztekom leta 2018 obeležila 90. življenjski jubilej. Kot nam je povedala je bila obiska nadvse vesela. Po čestitkah, izročenih darilih in zapeti Zdravljici, v kateri so sodelovali tudi hčerka Marija z življenjskim sopotnikom Darkom, in sin Franc z ženo Zdenko, je ob bogato obloženi mizi, ki jo je pripravila njena snaha Zdenka, sledil prijeten klepet in druženje. Ob kramljanju ji je lepo čestitko za jubilej prinesel še poštar, poslala pa sta ji jo predsednik in tajnica DU Sv. Jurij ob Ščavnici Marjan in Jožica Korelc.

Marija Žnidarič iz Žihlave obeležila lep življenjski jubilej, 90. rojstni dan

Potrošniki za gostilno iz Križevcev, stroka za gostilno iz Bakovcev

Zlata ponevPomurski tednik Vestnik je drugo leto zapored pripravil izbor „Zlata ponev Pomurja". Slovenske pokrajine si namreč prizadevajo, da bi izboljšale gostinsko ponudbo, ki je eden od temeljev turističnega prizadevanja naše države. In v omenjeni medijski hiši so pripravili izbor in ocenjevanje gostiln, restavracij in turističnih kmetij v regiji. Bralci Vestnika in širša javnost je z glasovnicami in oddajo glasov na spletni strani izbrala najbolj popularno gostilno v Pomurju.

Zlata ponev za gostilni Zorko in Rajh

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ob jubileju prijaznejši tudi za gluhe in naglušne

 

Radgonski DSO kot prvi v državi bogatejši za opremo namenjeno osebam, ki slabše slišijo ali sploh ne slišijo

DSOPrav v času, ko obeležujejo petletnico (15.2.2013) obstoja in uspešnega delovanja so v Domu starejši občanov (DSO) Gornja Radgona postali bogatejši za pomembno pridobitev. Z letošnjim februarjem so namreč v DSO Gornja Radgona, čigar 51-odstotni lastnik je Občina Gornja Radgona, 49-odstotni pa Stavbar v stečaju (oz. Poštna banka Slovenije), kot prvi v Sloveniji, postali prijaznejši tudi do starejših stanovalcev, ki so gluhi ali naglušni, teh pa je v DSO kakšnih deset. Radgonski dom je torej del prostorov posebej prilagodil za bivanje slušno prikrajšanih. Ob pomoči treh Lions klubov v Pomurju (Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) ter donaciji nekaj pomurskih podjetij je namreč bilo vloženih šest tisoč evrov za namestitev induktivnih zank (svetlobni zvonec/lučka, posebna budilka) v prostorih DSO Gornja Radgona (v jedilnici in vhodni avli doma, kjer imajo tudi različne prireditve, v šestih sobah ter dveh etažnih jedilnicah).

Ob tem se je za znakovni jezik, s katerim se lahko sporazumevajo gluhi in naglušni, usposobilo že 15 zaposlenih v domu, še dvajset prijavljenih pa bodo usposabljali v prihodnje.

DSOSlovesnosti ob pomembni pridobitvi, katere so se še posebej razveselili gluhi in naglušni stanovalci, so se v radgonskem DSO udeležili številni gostje, predstavniki sponzorjev, stanovalci in njihovi svojci. Pozdravili so jih in o pomenu nove pridobitve spregovorili: direktor doma mag. Marjan Žula, Janja Romih državna sekretarka in vodja sektorja za storitve in programe socialnega varstva z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, mag. Cveto Uršič direktor direktorata za invalide RS, Zoran Vodopija guverner slovenskih Lions klubov, sekretar Društva gluhih in naglušnih Pomurja Branko Gornjec, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Adem Jahjefendić ter župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš. V kulturnem delu programa sta nastopila gosta iz avstrijske Radgone, harfistka in violinist, zakonca Renate in Werner Fuhs, kar potrjuje odprtost radgonskega DSO. Hkrati pa je direktor Žula odprl zanimivi likovni razstavi, članice domačega likovnega društva Jasne Brunskole iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni ter Anje Kolenko iz Ljutomera, absolventke likovne pedagogike Univerze v Ljubljani.

Že pred slovesnostjo je potekala tudi krajša tiskovna konferenca, na kateri so spregovorili Marjan Žula, ki je ponosen na novo pridobitev in sploh dosežke doma v kratkem obstoju, Janja Romih, Cveto Uršič, Branko Gornjec in Zoran Vodopija. In vsi so bili enotnega mnenja, da gre za pomembno pridobitev, rešitev pa je boljša, kot tista, da bi denimo v Ljubljani zgradili dom za gluhe in naglušne. Boljše je torej, če bi tovrstne oddelke uredili po vseh slovenskih regijah, tako bi gluhi in naglušni lahko ostali v svojem okolju. Po besedah Romihove je v slovenskih domovih za starejše okrog 150 gluhih in naglušnih stanovalcev in ta projekt v bistvu omogoča, da so vsi stanovalci v domu lahko enakovredno vključeni v vse projekte doma. „To je zelo pomemben dogodek, saj gre za pilotni projekt. Zato lahko samo čestitamo vodstvu DSO Radgona, s katerim smo se hitro o vsem dogovorili“, je dejala Romihova. „Posebej je pomembno, da se ljudje zavedajo, da bodo tudi tukaj lahko komunicirali, saj se težko odločajo za dom, ko se bojijo, da se ne bodo mogli z nikomer pogovarjati. Takšna pridobitev ni koristna samo trenutnim stanovalcem doma, ki imajo težave s sluhom, temveč tudi tistim, ki imajo morda zaradi slušne okvare pomisleke, da bi se za življenje v domu sploh odločili“, je dodal direktor DSO Marjan Žula, Cveto Uršič pa je dodal, da je gluhost ena najtežjih invalidnosti, saj ni vidna.

„Zato so ti ljudje še posebej izločeni in sploh hitro umrejo“, je dejal Uršič, ki je dodal, da je v Sloveniji registriranih nekaj nad 1300 gluhih in težko naglušnih starejših od 65 let. In ker jih je v institucionalno varstvo vključena le kakšna desetina, so dobrodošle enote v domovih, kot je radgonska. Da bodo tako vsi stanovalci enakovredni, je poudaril tudi sekretar Društva gluhih in naglušnih Murska Sobota Branko Gornjec, ki je izrekel priznanje zaposlenim doma, saj se jih kar 35 prijavilo za učenje znakovnega jezika. „To je dejansko zgodovinski dan za vse gluhe in naglušne. Upam samo, da se bo to širilo tudi po drugih domovih po državi“, je dodal Gornjec, ki se je podobno kot vsi drugi govorci, zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri projektu.

Vsi so pomagali, da so nekatere prostore DSO Gornja Radgona opremili s tehničnimi pripomočki za bivanje gluhih in naglušnih oseb. Da se bivalne razmere zanje bistveno izboljšajo, ni potrebno tako zelo veliko: elektronska TV zanka, svetlobni hišni zvonec, analogna vibracijska budilka in analogna budilka z bliskavico so naprave, ki so nameščene trenutno v šestih sobah, njihovim stanovalcem pa omogočajo gledanje televizije tako, da z glasnostjo več ne motijo drugih, s svetlobnim zvoncem so opozorjeni, če namerava kdo vstopiti, s posebnimi budilkami pa tudi pri bujenju niso več odvisni zgolj od drugih. Avlo in etažni jedilnici so v domu prav tako opremili tako, da bodo odslej dogajanje v teh skupnih prostorih lahko slišale tudi osebe s težavami s sluhom.

„Najbolj sem zadovoljen, da lahko sedaj gledam televizijo tako, da ne motim tistih v bližini“, pravi stanovalec Ludvik Vogrinec, prvi stanovalec v DSO Gornja Radgona, ki je začel uporabljati novo opremo in se nanjo še navaja. Odkar ima v sobi ojačevalec in indukcijsko zanko, lahko glasnost TV sprejemnika naravna na minimum, a jo v prostoru vseeno dobro sliši. Če bo zanimanje veliko, bodo dodatno opremili z omenjenimi napravami še več sob, pravi direktor Žula. Oseb, ki imajo težave s sluhom, je med starejšimi veliko in nekatere od novih naprav so jim lahko v pomoč, četudi še ne uporabljajo slušnega aparata. Zmogljivosti DSO Radgona, kjer je prostora za 150 stanovalcev (koncesijskih mest je od tega 132), so v glavnem še vedno zapolnjene, a z zelo veliko vloženega truda, pravi Žula, saj si nekateri stanovalci iščejo cenejše možnosti in odhajajo zaradi tega, drugi, zlasti iz osrednje Slovenije, se selijo bliže svojcem. Iz občine Gornja Radgona imajo okrog 40 stanovalcev, skupno slaba polovica stanovalcev je z območja radgonske upravne enote, ostali so od drugod, večinoma iz osrednje Slovenije.

Med najbolj pomembnimi dejavniki pri pridobivanju stanovalcev je cena. Pri tem so v prednosti javni domovi, torej tisti, ki jih je gradila država, saj je njihova cena oskrbnega dne bistveno nižja (v DSO Gornja Radgona 23 evrov). „Če bi v Sloveniji šli po poti, da bi se razvijali kot normalna socialna država, če bi standard ljudem rasel, potem ne vidim tako velikega problema tudi za nas koncesionarje, ki imamo višje cene, ker bi bilo vedno nekaj takih ljudi, ki bi si lahko privoščili tudi nekoliko boljši standard. Vendar pa ne gremo po tej poti, vedno večja revščina je in vedno težje bomo našli take ljudi. Dodatno težavo predstavljajo prevelike kapacitete na področju domske oskrbe starejših v pomurski regiji, saj je kar 7-odstotna pokritost glede na število prebivalcev namesto priporočene 5-odstotne. Podobni problemi nastajajo že tudi drugod po državi“, opaža Žula, razen v Ljubljani ni skoraj nikjer več čakalnih vrst.

DSO Gornja Radgona je tudi prvi dom starejših v Pomurju, ki je pridobil certifikat kakovosti E-Qalin. Uradno ga bodo prejeli 15. februarja, ob petletnici doma, zunanja presoja pa je potekala v začetku januarja letos. Obenem je to v državi prvi dom starejših med koncesionarji, ki bo prejel ta certifikat, in četrti med vsemi domovi starejših, kar je za tako mlad dom, pravi direktor Marjan Žula, velik uspeh, saj proces pridobivanja certifikata traja tri leta. "Čez tri leta pa bo ponovno presoja, tako da nikakor ne moremo zaspati na teh lovorikah," je dejal Žula, ki upa, da se bo uresničila napoved radgonskega župana Kampuša, da bi dom v celoti postal last občine. DSO pa je tudi pomemben delodajalec, saj zaposluje povprečno 80 ljudi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ob jubileju prijaznejši tudi za gluhe in naglušne