Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ob jubileju prijaznejši tudi za gluhe in naglušne

 

Radgonski DSO kot prvi v državi bogatejši za opremo namenjeno osebam, ki slabše slišijo ali sploh ne slišijo

DSOPrav v času, ko obeležujejo petletnico (15.2.2013) obstoja in uspešnega delovanja so v Domu starejši občanov (DSO) Gornja Radgona postali bogatejši za pomembno pridobitev. Z letošnjim februarjem so namreč v DSO Gornja Radgona, čigar 51-odstotni lastnik je Občina Gornja Radgona, 49-odstotni pa Stavbar v stečaju (oz. Poštna banka Slovenije), kot prvi v Sloveniji, postali prijaznejši tudi do starejših stanovalcev, ki so gluhi ali naglušni, teh pa je v DSO kakšnih deset. Radgonski dom je torej del prostorov posebej prilagodil za bivanje slušno prikrajšanih. Ob pomoči treh Lions klubov v Pomurju (Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) ter donaciji nekaj pomurskih podjetij je namreč bilo vloženih šest tisoč evrov za namestitev induktivnih zank (svetlobni zvonec/lučka, posebna budilka) v prostorih DSO Gornja Radgona (v jedilnici in vhodni avli doma, kjer imajo tudi različne prireditve, v šestih sobah ter dveh etažnih jedilnicah).

Ob tem se je za znakovni jezik, s katerim se lahko sporazumevajo gluhi in naglušni, usposobilo že 15 zaposlenih v domu, še dvajset prijavljenih pa bodo usposabljali v prihodnje.

DSOSlovesnosti ob pomembni pridobitvi, katere so se še posebej razveselili gluhi in naglušni stanovalci, so se v radgonskem DSO udeležili številni gostje, predstavniki sponzorjev, stanovalci in njihovi svojci. Pozdravili so jih in o pomenu nove pridobitve spregovorili: direktor doma mag. Marjan Žula, Janja Romih državna sekretarka in vodja sektorja za storitve in programe socialnega varstva z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, mag. Cveto Uršič direktor direktorata za invalide RS, Zoran Vodopija guverner slovenskih Lions klubov, sekretar Društva gluhih in naglušnih Pomurja Branko Gornjec, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Adem Jahjefendić ter župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš. V kulturnem delu programa sta nastopila gosta iz avstrijske Radgone, harfistka in violinist, zakonca Renate in Werner Fuhs, kar potrjuje odprtost radgonskega DSO. Hkrati pa je direktor Žula odprl zanimivi likovni razstavi, članice domačega likovnega društva Jasne Brunskole iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni ter Anje Kolenko iz Ljutomera, absolventke likovne pedagogike Univerze v Ljubljani.

Že pred slovesnostjo je potekala tudi krajša tiskovna konferenca, na kateri so spregovorili Marjan Žula, ki je ponosen na novo pridobitev in sploh dosežke doma v kratkem obstoju, Janja Romih, Cveto Uršič, Branko Gornjec in Zoran Vodopija. In vsi so bili enotnega mnenja, da gre za pomembno pridobitev, rešitev pa je boljša, kot tista, da bi denimo v Ljubljani zgradili dom za gluhe in naglušne. Boljše je torej, če bi tovrstne oddelke uredili po vseh slovenskih regijah, tako bi gluhi in naglušni lahko ostali v svojem okolju. Po besedah Romihove je v slovenskih domovih za starejše okrog 150 gluhih in naglušnih stanovalcev in ta projekt v bistvu omogoča, da so vsi stanovalci v domu lahko enakovredno vključeni v vse projekte doma. „To je zelo pomemben dogodek, saj gre za pilotni projekt. Zato lahko samo čestitamo vodstvu DSO Radgona, s katerim smo se hitro o vsem dogovorili“, je dejala Romihova. „Posebej je pomembno, da se ljudje zavedajo, da bodo tudi tukaj lahko komunicirali, saj se težko odločajo za dom, ko se bojijo, da se ne bodo mogli z nikomer pogovarjati. Takšna pridobitev ni koristna samo trenutnim stanovalcem doma, ki imajo težave s sluhom, temveč tudi tistim, ki imajo morda zaradi slušne okvare pomisleke, da bi se za življenje v domu sploh odločili“, je dodal direktor DSO Marjan Žula, Cveto Uršič pa je dodal, da je gluhost ena najtežjih invalidnosti, saj ni vidna.

„Zato so ti ljudje še posebej izločeni in sploh hitro umrejo“, je dejal Uršič, ki je dodal, da je v Sloveniji registriranih nekaj nad 1300 gluhih in težko naglušnih starejših od 65 let. In ker jih je v institucionalno varstvo vključena le kakšna desetina, so dobrodošle enote v domovih, kot je radgonska. Da bodo tako vsi stanovalci enakovredni, je poudaril tudi sekretar Društva gluhih in naglušnih Murska Sobota Branko Gornjec, ki je izrekel priznanje zaposlenim doma, saj se jih kar 35 prijavilo za učenje znakovnega jezika. „To je dejansko zgodovinski dan za vse gluhe in naglušne. Upam samo, da se bo to širilo tudi po drugih domovih po državi“, je dodal Gornjec, ki se je podobno kot vsi drugi govorci, zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali pri projektu.

Vsi so pomagali, da so nekatere prostore DSO Gornja Radgona opremili s tehničnimi pripomočki za bivanje gluhih in naglušnih oseb. Da se bivalne razmere zanje bistveno izboljšajo, ni potrebno tako zelo veliko: elektronska TV zanka, svetlobni hišni zvonec, analogna vibracijska budilka in analogna budilka z bliskavico so naprave, ki so nameščene trenutno v šestih sobah, njihovim stanovalcem pa omogočajo gledanje televizije tako, da z glasnostjo več ne motijo drugih, s svetlobnim zvoncem so opozorjeni, če namerava kdo vstopiti, s posebnimi budilkami pa tudi pri bujenju niso več odvisni zgolj od drugih. Avlo in etažni jedilnici so v domu prav tako opremili tako, da bodo odslej dogajanje v teh skupnih prostorih lahko slišale tudi osebe s težavami s sluhom.

„Najbolj sem zadovoljen, da lahko sedaj gledam televizijo tako, da ne motim tistih v bližini“, pravi stanovalec Ludvik Vogrinec, prvi stanovalec v DSO Gornja Radgona, ki je začel uporabljati novo opremo in se nanjo še navaja. Odkar ima v sobi ojačevalec in indukcijsko zanko, lahko glasnost TV sprejemnika naravna na minimum, a jo v prostoru vseeno dobro sliši. Če bo zanimanje veliko, bodo dodatno opremili z omenjenimi napravami še več sob, pravi direktor Žula. Oseb, ki imajo težave s sluhom, je med starejšimi veliko in nekatere od novih naprav so jim lahko v pomoč, četudi še ne uporabljajo slušnega aparata. Zmogljivosti DSO Radgona, kjer je prostora za 150 stanovalcev (koncesijskih mest je od tega 132), so v glavnem še vedno zapolnjene, a z zelo veliko vloženega truda, pravi Žula, saj si nekateri stanovalci iščejo cenejše možnosti in odhajajo zaradi tega, drugi, zlasti iz osrednje Slovenije, se selijo bliže svojcem. Iz občine Gornja Radgona imajo okrog 40 stanovalcev, skupno slaba polovica stanovalcev je z območja radgonske upravne enote, ostali so od drugod, večinoma iz osrednje Slovenije.

Med najbolj pomembnimi dejavniki pri pridobivanju stanovalcev je cena. Pri tem so v prednosti javni domovi, torej tisti, ki jih je gradila država, saj je njihova cena oskrbnega dne bistveno nižja (v DSO Gornja Radgona 23 evrov). „Če bi v Sloveniji šli po poti, da bi se razvijali kot normalna socialna država, če bi standard ljudem rasel, potem ne vidim tako velikega problema tudi za nas koncesionarje, ki imamo višje cene, ker bi bilo vedno nekaj takih ljudi, ki bi si lahko privoščili tudi nekoliko boljši standard. Vendar pa ne gremo po tej poti, vedno večja revščina je in vedno težje bomo našli take ljudi. Dodatno težavo predstavljajo prevelike kapacitete na področju domske oskrbe starejših v pomurski regiji, saj je kar 7-odstotna pokritost glede na število prebivalcev namesto priporočene 5-odstotne. Podobni problemi nastajajo že tudi drugod po državi“, opaža Žula, razen v Ljubljani ni skoraj nikjer več čakalnih vrst.

DSO Gornja Radgona je tudi prvi dom starejših v Pomurju, ki je pridobil certifikat kakovosti E-Qalin. Uradno ga bodo prejeli 15. februarja, ob petletnici doma, zunanja presoja pa je potekala v začetku januarja letos. Obenem je to v državi prvi dom starejših med koncesionarji, ki bo prejel ta certifikat, in četrti med vsemi domovi starejših, kar je za tako mlad dom, pravi direktor Marjan Žula, velik uspeh, saj proces pridobivanja certifikata traja tri leta. "Čez tri leta pa bo ponovno presoja, tako da nikakor ne moremo zaspati na teh lovorikah," je dejal Žula, ki upa, da se bo uresničila napoved radgonskega župana Kampuša, da bi dom v celoti postal last občine. DSO pa je tudi pomemben delodajalec, saj zaposluje povprečno 80 ljudi.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ob jubileju prijaznejši tudi za gluhe in naglušne