Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonska knjižnica posodobljena in razširjena

 

Štiri občine ustanoviteljice in država so vložili pol milijona evrov

KnjižnicaV okviru praznovanja letošnjega kulturnega praznika so v Gornji Radgoni tudi uradno namenu predali posodobljeno in razširjeno knjižnico, ki kot enota deluje v okviru javnega zavoda Ljudska univerza Gornja Radgona. Na posebni slovesnosti, katero je vodila Alenka Regoršek, popestrili pa so jo s priložnostnim kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci ZGŠ Maestro, zgodovinarka in pesnica Monika Čuš ter pisateljica Marija Šedivy, je o pomenu razširitve in posodobitve spregovoril radgonski župan Anton Kampuš.

Sam je še posebej izpostavil uspeh, da so se vse štiri občine – ustanoviteljice zavoda (Gornja Radgona, Radenci, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici) uspele dogovoriti za skupen projekt, kar je v zadnjem času, ob nenehnem krčenju občinskih proračunov, čedalje težje. Trak pred vodom v posodobljeno in razširjeno knjižnico so prerezali štirje otroci (iz vsake občine po en), ki so koščke traku izročili svojim županom: Antonu Kampušu, Janezu Rihtariču, Francu Pižmohtu in Antonu Slani.

Sicer pa, zaradi pomanjkanja prostora v enoti knjižnice, ki je bil po površini pod vsemi zakonsko določenimi normativi, so se vse štiri občine odločile za razširitev prostorov ter obnovo že obstoječih prostorov. Priložnost za razširitev se je ponudila z zaprtjem poslovalnice Mercator Tehnika, ki se je nahajala v pritličnih prostorih skupnega objekta. S tem se je ponudila možnost odkupa in posledično razširitve prostorov brez nepotrebnih večjih gradbenih posegov. Občine soustanoviteljice so potrebe po obnovi in širitvi knjižnice prijavile na razpis, ki ga je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) ter pridobile sredstva sofinanciranja v višini 321.781,86 evrov. Projekt je bil zaključen v decembru 2012 s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, tako da knjižnica v Gornji Radgoni po obnovi posluje na 486 m2 uporabnih površin.

Skupni stroški projekta so sicer znašali 498.763,67 evrov z DDV, poleg MIZKŠ (321.781,86 €) pa so sredstva prispevale še občine ustanoviteljice (Gornja Radgona - 76.971,16, Radenci – 53.863,89, Apače - 26.118,63 in Sveti Jurij ob Ščavnici - 20.028,13), ker pa se je med rekonstrukcijo in posodobitvijo pojavilo nekaj dodatnih potreb, zlasti pri celoviti obnovi talnih oblog v obstoječih prostorih, se je pristopilo k iskanju dodatnih sredstev, ki so jih prispevala številna podjetja in posamezniki z radgonskega območja, kot so: Arcont d. d., Eling Apače d.o.o., Elti d.o.o., Elrad Internacional d.o.o., GO & Inter d.o.o., Golar Teleconsult d.o.o., Mettis Internacional d.o.o., MIČU – Tisk s.p., Notarka Daniela Hojs, Radenska d. d., Radgonske gorice d.d., Srečko Knuplež d.o.o., VAR d.o.o., Urška Ziernfeld, Zlatarstvo Janja Kapun s.p... „Širitev knjižnice in njena obnova je dolgoročna naložba, sedaj uresničena naj služi vsaj naslednjih 50 let. Veseli me tudi, da smo se vse štiri občine ustanoviteljice uspele dogovoriti za skupni projekt, ki je pomemben za vse tukaj živeče ljudi“, je med drugim dejal radgonski župan Anton Kampuš, ki ga tudi veseli, da je knjižnica sedaj bolj prostorna, varna in prijazna, torej sploh bolj funkcionalna.

Knjižnica, ki odslej deluje v dveh nadstropjih, ima po novem popolnoma nov vhod, ki skupaj z dvižno invalidsko ploščadjo ob stopnicah v drugo nadstropje, predstavlja invalidom in mamicam z dojenčki v vozičku, prijaznejše okolje. Vodja knjižnice Katarina Rauter omenja še varnejši dostop do knjig, saj so nove police veliko bolj stabilne kot prejšnje. Širitev je omogočila tudi oblikovanje informativnega kotička, računalniško sobo s štirimi novimi računalniki in kongresno sobo, namenjeno predavanjem ali literarnim srečanjem. Zaposleni ne skrivajo navdušenja in kot pove vodja knjižnice Rauterjeva, se tudi počutijo veliko boljše, še posebej pa so zadovoljne, ker so njihovi obiskovalci zdaj predvsem varnejši, zaradi novih polic, ki so veliko stabilnejše in se ne šibijo pod težo knjig. V obeh nadstropjih so nove talne obloge, nova okna in popolnoma nova oprema, ki so jo izdelali v Kočevju. Knjižnici manjka samo še zadnja pika na i – prenovljena zunanjost, kar se bo verjetno uresničilo v prihodnjih letih.

Večji del pritličja, ki predstavlja osrednji del knjižnice, je namenjen predvsem otrokom. Slednjim so knjige odslej predvsem lažje dosegljive, prav tako imajo majhne stole in mizice ter kotiček, kjer lahko sami ali s pomočjo staršev prebirajo zanimive knjige. Mladini sta na voljo tudi dva računalnika. V višjem nadstropju, kamor vodijo stopnice, ob njih pa se nahaja tudi dvižna invalidska ploščad, kjer se je prej nahajala celotna knjižnica, se nahaja leposlovna literatura, tam pa najdemo tudi informativni kotiček, računalniško sobo s štirimi novimi računalniki s katerimi se je mogoče povezati na svetovni splet in kongresno soba, ki je namenjena predvsem bralnim uricam, predavanjem, literarnim popoldnevom... In sedaj, ne le zaposleni, temveč so tudi vsi ljubitelji knjig in vsega drugega kar nudi prenovljena, razširjena in posodobljena knjižnica, tako odrasli kot otroci, navdušeni nad novim, prijaznejšim izgledom knjižnice.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonska knjižnica posodobljena in razširjena