Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonska knjižnica posodobljena in razširjena

 

Štiri občine ustanoviteljice in država so vložili pol milijona evrov

KnjižnicaV okviru praznovanja letošnjega kulturnega praznika so v Gornji Radgoni tudi uradno namenu predali posodobljeno in razširjeno knjižnico, ki kot enota deluje v okviru javnega zavoda Ljudska univerza Gornja Radgona. Na posebni slovesnosti, katero je vodila Alenka Regoršek, popestrili pa so jo s priložnostnim kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci ZGŠ Maestro, zgodovinarka in pesnica Monika Čuš ter pisateljica Marija Šedivy, je o pomenu razširitve in posodobitve spregovoril radgonski župan Anton Kampuš.

Sam je še posebej izpostavil uspeh, da so se vse štiri občine – ustanoviteljice zavoda (Gornja Radgona, Radenci, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici) uspele dogovoriti za skupen projekt, kar je v zadnjem času, ob nenehnem krčenju občinskih proračunov, čedalje težje. Trak pred vodom v posodobljeno in razširjeno knjižnico so prerezali štirje otroci (iz vsake občine po en), ki so koščke traku izročili svojim županom: Antonu Kampušu, Janezu Rihtariču, Francu Pižmohtu in Antonu Slani.

Sicer pa, zaradi pomanjkanja prostora v enoti knjižnice, ki je bil po površini pod vsemi zakonsko določenimi normativi, so se vse štiri občine odločile za razširitev prostorov ter obnovo že obstoječih prostorov. Priložnost za razširitev se je ponudila z zaprtjem poslovalnice Mercator Tehnika, ki se je nahajala v pritličnih prostorih skupnega objekta. S tem se je ponudila možnost odkupa in posledično razširitve prostorov brez nepotrebnih večjih gradbenih posegov. Občine soustanoviteljice so potrebe po obnovi in širitvi knjižnice prijavile na razpis, ki ga je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) ter pridobile sredstva sofinanciranja v višini 321.781,86 evrov. Projekt je bil zaključen v decembru 2012 s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, tako da knjižnica v Gornji Radgoni po obnovi posluje na 486 m2 uporabnih površin.

Skupni stroški projekta so sicer znašali 498.763,67 evrov z DDV, poleg MIZKŠ (321.781,86 €) pa so sredstva prispevale še občine ustanoviteljice (Gornja Radgona - 76.971,16, Radenci – 53.863,89, Apače - 26.118,63 in Sveti Jurij ob Ščavnici - 20.028,13), ker pa se je med rekonstrukcijo in posodobitvijo pojavilo nekaj dodatnih potreb, zlasti pri celoviti obnovi talnih oblog v obstoječih prostorih, se je pristopilo k iskanju dodatnih sredstev, ki so jih prispevala številna podjetja in posamezniki z radgonskega območja, kot so: Arcont d. d., Eling Apače d.o.o., Elti d.o.o., Elrad Internacional d.o.o., GO & Inter d.o.o., Golar Teleconsult d.o.o., Mettis Internacional d.o.o., MIČU – Tisk s.p., Notarka Daniela Hojs, Radenska d. d., Radgonske gorice d.d., Srečko Knuplež d.o.o., VAR d.o.o., Urška Ziernfeld, Zlatarstvo Janja Kapun s.p... „Širitev knjižnice in njena obnova je dolgoročna naložba, sedaj uresničena naj služi vsaj naslednjih 50 let. Veseli me tudi, da smo se vse štiri občine ustanoviteljice uspele dogovoriti za skupni projekt, ki je pomemben za vse tukaj živeče ljudi“, je med drugim dejal radgonski župan Anton Kampuš, ki ga tudi veseli, da je knjižnica sedaj bolj prostorna, varna in prijazna, torej sploh bolj funkcionalna.

Knjižnica, ki odslej deluje v dveh nadstropjih, ima po novem popolnoma nov vhod, ki skupaj z dvižno invalidsko ploščadjo ob stopnicah v drugo nadstropje, predstavlja invalidom in mamicam z dojenčki v vozičku, prijaznejše okolje. Vodja knjižnice Katarina Rauter omenja še varnejši dostop do knjig, saj so nove police veliko bolj stabilne kot prejšnje. Širitev je omogočila tudi oblikovanje informativnega kotička, računalniško sobo s štirimi novimi računalniki in kongresno sobo, namenjeno predavanjem ali literarnim srečanjem. Zaposleni ne skrivajo navdušenja in kot pove vodja knjižnice Rauterjeva, se tudi počutijo veliko boljše, še posebej pa so zadovoljne, ker so njihovi obiskovalci zdaj predvsem varnejši, zaradi novih polic, ki so veliko stabilnejše in se ne šibijo pod težo knjig. V obeh nadstropjih so nove talne obloge, nova okna in popolnoma nova oprema, ki so jo izdelali v Kočevju. Knjižnici manjka samo še zadnja pika na i – prenovljena zunanjost, kar se bo verjetno uresničilo v prihodnjih letih.

Večji del pritličja, ki predstavlja osrednji del knjižnice, je namenjen predvsem otrokom. Slednjim so knjige odslej predvsem lažje dosegljive, prav tako imajo majhne stole in mizice ter kotiček, kjer lahko sami ali s pomočjo staršev prebirajo zanimive knjige. Mladini sta na voljo tudi dva računalnika. V višjem nadstropju, kamor vodijo stopnice, ob njih pa se nahaja tudi dvižna invalidska ploščad, kjer se je prej nahajala celotna knjižnica, se nahaja leposlovna literatura, tam pa najdemo tudi informativni kotiček, računalniško sobo s štirimi novimi računalniki s katerimi se je mogoče povezati na svetovni splet in kongresno soba, ki je namenjena predvsem bralnim uricam, predavanjem, literarnim popoldnevom... In sedaj, ne le zaposleni, temveč so tudi vsi ljubitelji knjig in vsega drugega kar nudi prenovljena, razširjena in posodobljena knjižnica, tako odrasli kot otroci, navdušeni nad novim, prijaznejšim izgledom knjižnice.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonska knjižnica posodobljena in razširjena