Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonska knjižnica posodobljena in razširjena

 

Štiri občine ustanoviteljice in država so vložili pol milijona evrov

KnjižnicaV okviru praznovanja letošnjega kulturnega praznika so v Gornji Radgoni tudi uradno namenu predali posodobljeno in razširjeno knjižnico, ki kot enota deluje v okviru javnega zavoda Ljudska univerza Gornja Radgona. Na posebni slovesnosti, katero je vodila Alenka Regoršek, popestrili pa so jo s priložnostnim kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci ZGŠ Maestro, zgodovinarka in pesnica Monika Čuš ter pisateljica Marija Šedivy, je o pomenu razširitve in posodobitve spregovoril radgonski župan Anton Kampuš.

Sam je še posebej izpostavil uspeh, da so se vse štiri občine – ustanoviteljice zavoda (Gornja Radgona, Radenci, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici) uspele dogovoriti za skupen projekt, kar je v zadnjem času, ob nenehnem krčenju občinskih proračunov, čedalje težje. Trak pred vodom v posodobljeno in razširjeno knjižnico so prerezali štirje otroci (iz vsake občine po en), ki so koščke traku izročili svojim županom: Antonu Kampušu, Janezu Rihtariču, Francu Pižmohtu in Antonu Slani.

Sicer pa, zaradi pomanjkanja prostora v enoti knjižnice, ki je bil po površini pod vsemi zakonsko določenimi normativi, so se vse štiri občine odločile za razširitev prostorov ter obnovo že obstoječih prostorov. Priložnost za razširitev se je ponudila z zaprtjem poslovalnice Mercator Tehnika, ki se je nahajala v pritličnih prostorih skupnega objekta. S tem se je ponudila možnost odkupa in posledično razširitve prostorov brez nepotrebnih večjih gradbenih posegov. Občine soustanoviteljice so potrebe po obnovi in širitvi knjižnice prijavile na razpis, ki ga je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) ter pridobile sredstva sofinanciranja v višini 321.781,86 evrov. Projekt je bil zaključen v decembru 2012 s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, tako da knjižnica v Gornji Radgoni po obnovi posluje na 486 m2 uporabnih površin.

Skupni stroški projekta so sicer znašali 498.763,67 evrov z DDV, poleg MIZKŠ (321.781,86 €) pa so sredstva prispevale še občine ustanoviteljice (Gornja Radgona - 76.971,16, Radenci – 53.863,89, Apače - 26.118,63 in Sveti Jurij ob Ščavnici - 20.028,13), ker pa se je med rekonstrukcijo in posodobitvijo pojavilo nekaj dodatnih potreb, zlasti pri celoviti obnovi talnih oblog v obstoječih prostorih, se je pristopilo k iskanju dodatnih sredstev, ki so jih prispevala številna podjetja in posamezniki z radgonskega območja, kot so: Arcont d. d., Eling Apače d.o.o., Elti d.o.o., Elrad Internacional d.o.o., GO & Inter d.o.o., Golar Teleconsult d.o.o., Mettis Internacional d.o.o., MIČU – Tisk s.p., Notarka Daniela Hojs, Radenska d. d., Radgonske gorice d.d., Srečko Knuplež d.o.o., VAR d.o.o., Urška Ziernfeld, Zlatarstvo Janja Kapun s.p... „Širitev knjižnice in njena obnova je dolgoročna naložba, sedaj uresničena naj služi vsaj naslednjih 50 let. Veseli me tudi, da smo se vse štiri občine ustanoviteljice uspele dogovoriti za skupni projekt, ki je pomemben za vse tukaj živeče ljudi“, je med drugim dejal radgonski župan Anton Kampuš, ki ga tudi veseli, da je knjižnica sedaj bolj prostorna, varna in prijazna, torej sploh bolj funkcionalna.

Knjižnica, ki odslej deluje v dveh nadstropjih, ima po novem popolnoma nov vhod, ki skupaj z dvižno invalidsko ploščadjo ob stopnicah v drugo nadstropje, predstavlja invalidom in mamicam z dojenčki v vozičku, prijaznejše okolje. Vodja knjižnice Katarina Rauter omenja še varnejši dostop do knjig, saj so nove police veliko bolj stabilne kot prejšnje. Širitev je omogočila tudi oblikovanje informativnega kotička, računalniško sobo s štirimi novimi računalniki in kongresno sobo, namenjeno predavanjem ali literarnim srečanjem. Zaposleni ne skrivajo navdušenja in kot pove vodja knjižnice Rauterjeva, se tudi počutijo veliko boljše, še posebej pa so zadovoljne, ker so njihovi obiskovalci zdaj predvsem varnejši, zaradi novih polic, ki so veliko stabilnejše in se ne šibijo pod težo knjig. V obeh nadstropjih so nove talne obloge, nova okna in popolnoma nova oprema, ki so jo izdelali v Kočevju. Knjižnici manjka samo še zadnja pika na i – prenovljena zunanjost, kar se bo verjetno uresničilo v prihodnjih letih.

Večji del pritličja, ki predstavlja osrednji del knjižnice, je namenjen predvsem otrokom. Slednjim so knjige odslej predvsem lažje dosegljive, prav tako imajo majhne stole in mizice ter kotiček, kjer lahko sami ali s pomočjo staršev prebirajo zanimive knjige. Mladini sta na voljo tudi dva računalnika. V višjem nadstropju, kamor vodijo stopnice, ob njih pa se nahaja tudi dvižna invalidska ploščad, kjer se je prej nahajala celotna knjižnica, se nahaja leposlovna literatura, tam pa najdemo tudi informativni kotiček, računalniško sobo s štirimi novimi računalniki s katerimi se je mogoče povezati na svetovni splet in kongresno soba, ki je namenjena predvsem bralnim uricam, predavanjem, literarnim popoldnevom... In sedaj, ne le zaposleni, temveč so tudi vsi ljubitelji knjig in vsega drugega kar nudi prenovljena, razširjena in posodobljena knjižnica, tako odrasli kot otroci, navdušeni nad novim, prijaznejšim izgledom knjižnice.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonska knjižnica posodobljena in razširjena