Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonska knjižnica posodobljena in razširjena

 

Štiri občine ustanoviteljice in država so vložili pol milijona evrov

KnjižnicaV okviru praznovanja letošnjega kulturnega praznika so v Gornji Radgoni tudi uradno namenu predali posodobljeno in razširjeno knjižnico, ki kot enota deluje v okviru javnega zavoda Ljudska univerza Gornja Radgona. Na posebni slovesnosti, katero je vodila Alenka Regoršek, popestrili pa so jo s priložnostnim kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci ZGŠ Maestro, zgodovinarka in pesnica Monika Čuš ter pisateljica Marija Šedivy, je o pomenu razširitve in posodobitve spregovoril radgonski župan Anton Kampuš.

Sam je še posebej izpostavil uspeh, da so se vse štiri občine – ustanoviteljice zavoda (Gornja Radgona, Radenci, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici) uspele dogovoriti za skupen projekt, kar je v zadnjem času, ob nenehnem krčenju občinskih proračunov, čedalje težje. Trak pred vodom v posodobljeno in razširjeno knjižnico so prerezali štirje otroci (iz vsake občine po en), ki so koščke traku izročili svojim županom: Antonu Kampušu, Janezu Rihtariču, Francu Pižmohtu in Antonu Slani.

Sicer pa, zaradi pomanjkanja prostora v enoti knjižnice, ki je bil po površini pod vsemi zakonsko določenimi normativi, so se vse štiri občine odločile za razširitev prostorov ter obnovo že obstoječih prostorov. Priložnost za razširitev se je ponudila z zaprtjem poslovalnice Mercator Tehnika, ki se je nahajala v pritličnih prostorih skupnega objekta. S tem se je ponudila možnost odkupa in posledično razširitve prostorov brez nepotrebnih večjih gradbenih posegov. Občine soustanoviteljice so potrebe po obnovi in širitvi knjižnice prijavile na razpis, ki ga je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) ter pridobile sredstva sofinanciranja v višini 321.781,86 evrov. Projekt je bil zaključen v decembru 2012 s pridobitvijo uporabnega dovoljenja, tako da knjižnica v Gornji Radgoni po obnovi posluje na 486 m2 uporabnih površin.

Skupni stroški projekta so sicer znašali 498.763,67 evrov z DDV, poleg MIZKŠ (321.781,86 €) pa so sredstva prispevale še občine ustanoviteljice (Gornja Radgona - 76.971,16, Radenci – 53.863,89, Apače - 26.118,63 in Sveti Jurij ob Ščavnici - 20.028,13), ker pa se je med rekonstrukcijo in posodobitvijo pojavilo nekaj dodatnih potreb, zlasti pri celoviti obnovi talnih oblog v obstoječih prostorih, se je pristopilo k iskanju dodatnih sredstev, ki so jih prispevala številna podjetja in posamezniki z radgonskega območja, kot so: Arcont d. d., Eling Apače d.o.o., Elti d.o.o., Elrad Internacional d.o.o., GO & Inter d.o.o., Golar Teleconsult d.o.o., Mettis Internacional d.o.o., MIČU – Tisk s.p., Notarka Daniela Hojs, Radenska d. d., Radgonske gorice d.d., Srečko Knuplež d.o.o., VAR d.o.o., Urška Ziernfeld, Zlatarstvo Janja Kapun s.p... „Širitev knjižnice in njena obnova je dolgoročna naložba, sedaj uresničena naj služi vsaj naslednjih 50 let. Veseli me tudi, da smo se vse štiri občine ustanoviteljice uspele dogovoriti za skupni projekt, ki je pomemben za vse tukaj živeče ljudi“, je med drugim dejal radgonski župan Anton Kampuš, ki ga tudi veseli, da je knjižnica sedaj bolj prostorna, varna in prijazna, torej sploh bolj funkcionalna.

Knjižnica, ki odslej deluje v dveh nadstropjih, ima po novem popolnoma nov vhod, ki skupaj z dvižno invalidsko ploščadjo ob stopnicah v drugo nadstropje, predstavlja invalidom in mamicam z dojenčki v vozičku, prijaznejše okolje. Vodja knjižnice Katarina Rauter omenja še varnejši dostop do knjig, saj so nove police veliko bolj stabilne kot prejšnje. Širitev je omogočila tudi oblikovanje informativnega kotička, računalniško sobo s štirimi novimi računalniki in kongresno sobo, namenjeno predavanjem ali literarnim srečanjem. Zaposleni ne skrivajo navdušenja in kot pove vodja knjižnice Rauterjeva, se tudi počutijo veliko boljše, še posebej pa so zadovoljne, ker so njihovi obiskovalci zdaj predvsem varnejši, zaradi novih polic, ki so veliko stabilnejše in se ne šibijo pod težo knjig. V obeh nadstropjih so nove talne obloge, nova okna in popolnoma nova oprema, ki so jo izdelali v Kočevju. Knjižnici manjka samo še zadnja pika na i – prenovljena zunanjost, kar se bo verjetno uresničilo v prihodnjih letih.

Večji del pritličja, ki predstavlja osrednji del knjižnice, je namenjen predvsem otrokom. Slednjim so knjige odslej predvsem lažje dosegljive, prav tako imajo majhne stole in mizice ter kotiček, kjer lahko sami ali s pomočjo staršev prebirajo zanimive knjige. Mladini sta na voljo tudi dva računalnika. V višjem nadstropju, kamor vodijo stopnice, ob njih pa se nahaja tudi dvižna invalidska ploščad, kjer se je prej nahajala celotna knjižnica, se nahaja leposlovna literatura, tam pa najdemo tudi informativni kotiček, računalniško sobo s štirimi novimi računalniki s katerimi se je mogoče povezati na svetovni splet in kongresno soba, ki je namenjena predvsem bralnim uricam, predavanjem, literarnim popoldnevom... In sedaj, ne le zaposleni, temveč so tudi vsi ljubitelji knjig in vsega drugega kar nudi prenovljena, razširjena in posodobljena knjižnica, tako odrasli kot otroci, navdušeni nad novim, prijaznejšim izgledom knjižnice.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonska knjižnica posodobljena in razširjena