Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kaj vse zmorejo profesorji GŠ GR?

 

Ob kulturnem prazniku odličen koncert profesorjev Glasbene šole Gornja Radgona

Profesorji GŠ GRLetošnji koncert profesorjev Glasbene šole Gornja Radgona (GŠ GR) je bil osrednji del proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v dvorani Kulturnega doma v Gornji Radgoni. Ob tej priložnosti se nam je predstavilo enajst pedagogov z izjemno pestrim in zahtevnim programom. Najprej smo poslušali saksofonista Roka Volka, ki je zaigral Caprice en fome de valse skladatelja P. Bonneaua za saksofon solo. Njegova igra je bila muzikalno prepričljiva, prežeta z vedrostjo, igrivostjo in virtuoznostjo in brezhibno zvenečim tonom. Flavtistka Katarina Čivre se je predstavila s stavkom Allegro maestoso iz Koncerta v G duru W. A. Mozarta.

Mozart je bil glasbenik, ki je vztrajal pri naravnosti v igranju in interpretaciji. Katarina Čivre je v skladu s tem odigrala Allegro maestoso brez nepotrebnih dinamičnih izbruhov, trezno, umerjeno in tehnično izpiljeno, z okusom in velikim muzikalnim lokom. Suvereno jo je dopolnjeval pianist Predrag Bjelajac. Klavirski del je pisan izjemno zahtevno in predstavlja za pianista velik izziv. Za dobro izvedbo je potrebna drobna briljantna tehnika in smisel za klasični stil. Doris Šegula - violina in Barbara Markoli - klavir sta izvirno z ritmičnim in zvočnim šarmom odigrali skladbo Prekmurje iz Slovenskih ljudskih plesov za violino in klavir skladatelja A. Srebotnjaka. Klarinetistka Kaja Smogavec je za to priložnost izbrala skladbo Piece en sol mineur skladatelja J. Ed Barata. Njena igra je bila intenzivna, bogatega zvena, čustveno jasna in izbranega muzikalnega izraza. Pianistka Božena Pirjevec pa se je uspešno in v poglobljenem glasbenem duhu prilagodila skupnemu muziciranju.

Suito za flavto in klavir s stavki Moderato in Allegro vivace skladatelja C.M. Widorja je čustveno doživeto z diferenciranim spevnim tonom, tehnično poigravajoče in muzikalno poglobljeno odigrala Manja Kos na flavti ob odlični klavirski spremljavi Predraga Bjelajca.

Usklajena, živahna, tehnično izbrušena in interpretacijsko prepričljiva je bila izvedba Sonate 46 skladatelja A. J. Lanmana z violinistko Doris Šegula in kitaristom Samom Ismajlovičem. Skladatelj P. Nagle je napisal skladbo Misty Monday, ki jo je intonančno precizno, z bogatim tonom, in širokim muzikalnim lokom odlično izvedel Andrej Rebernik na krilnem rogu ob usklajeni igri pianista Predraga Bjelajca. Koncert sta zaključila Dmitrij Averianov – ksilofon in Predrag Bjelajac – klavir. Izbrala sta tretji stavek skladbe Scaramouche imenovan Brazileira francoskega skladatelja D. Milhauda. Skladba se izvaja pogosto za klavir štiri ročno, posebno znan duo sta Martha Argerich in Nelson Freire. Dmitrij Averianov in pianist Predrag Bjelajac sta skladbo z razkošnimi zvočnimi in ritmičnimi efekti odigrala temperamentno, muzikalno in brezhibno usklajeno.

Koncert je povsem uspel in navdušil zaradi tega, ker smo poslušali prvovrstne, večinoma mlade glasbenike, prejemnike številnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, soliste na koncertnih odrih in diplomante pri priznanih profesorjih. Nastopanje pedagogov je gotovo spodbuda učencem za njihovo nadaljnje vztrajno delo. Učencem predstavljajo tudi vzor, po katerem se zgledujejo. Ni veliko šol, ki se lahko ponašajo s tako odličnim pedagoškim korpusom. Učencem in njihovim staršem, kakor tudi ostali prisotni publiki, so se pedagogi predstavili malce drugače kot pri pouku. In tako je prav, čeprav moramo vedeti, da javno nastopanje zahteva celega človeka in veliko moči ob prenapolnjenem urniku in šolskih obveznostih.

Takšne napore zmorejo samo tisti, ki opravljajo svoj poklic predano in s svojim delom in vzorom mladim rodovom nesebično nakazujejo pot v skrivnost glasbene umetnosti.

Tukaj si lahko ogledate slike. Foto: L.K.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kaj vse zmorejo profesorji GŠ GR?