Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Goričanci so lahko ponosni na svojo kulinariko

 

Dan odprtih vrat v Kulinaričnem jedru Ratkovci potrdil, da se na vasi lahko lepo živi

Kulinarika RatkovciPodobno kot v številnih občinah po državi, se je tudi občina Moravske Toplice pridružila tradicionalnemu „Dnevu odprtih vrat v občinah“. Gre za dogodek, ko s skupno akcijo občin želijo opozoriti na številne dobre in uspešne projekte slovenskih občin ter tako usmeriti pozornost na očiten napredek, kateremu smo priča v letih od reforme lokalne samouprave v številnih lokalnih okoljih. Občine so namreč tiste, ki v osnovi vodijo in usklajujejo lokalni razvoj, ki skrbijo za večino zadev pomembnih za občanke in občane. V časih, ko smo obkroženi z negativnimi novicami, je dan odprtih vrat občin razkril veliko dobrih in uspešnih lokalnih projektov in dobrih praks, kar se je potrdilo tudi v občini Moravske Toplice, kjer so v okviru skupne akcije odprli vrata v kraju Ratkovci, kjer je prikazana vzpostavitev edinega Kulinaričnega podeželskega jedra na Goričkem.

Kulinarično podeželsko jedro je bilo vzpostavljeno s prenovo Gasilskega doma Ratkovci, vzpostavila se je večnamenska kuhinja, vgradila krušna peč, postavilo otroško igrišče, vse z namenom, da se ohranja tradicionalno izročilo peke kruha in prenos drugih znanj in veščin na mlado generacijo s povečano možnostjo medgeneracijskega druženja na vasi. Kulinarično podeželsko jedro Ratkovci je v prvi vrsti priložnost za domačine, da se družijo, ustvarjajo in ohranjajo demografsko ogroženo področje živo. Poleg tega je vzpostavitev kulinaričnega podeželskega jedra priložnost za izvajanje različnih praktičnih delavnic (peka peciva, priprava namazov ipd.), kot tudi razvoj podjetniških idej, povezovanj različnih posameznikov in produktov na podeželju. Prav tako predstavlja vzpostavitev kulinaričnega podeželskega jedra Ratkovci tudi priložnost za povezovanje turizma in razvoja podeželja, promocije Goričkega, priložnosti za nova delovna mesta ter skupno promocijo in predstavitev domačim in tujim turistom, ki jim lahko na ta način ponudimo nekaj domačega, lokalno pridelanega, s pridihom sodobnosti in bolj zdravega načina življenja.

Nova infrastruktura daje nove možnosti in priložnosti za razvoj in druženje mladih družin, predvsem s turističnega vidika in predstavlja primer dobre prakse, kako na deprivilegiranem območju z združevanjem različnih danosti spodbujati razvoj in priložnost tudi za druge kraje v regiji in izven regije. Vzpostavitev kulinaričnega podeželskega jedra je bila sofinancirana iz dveh virov: obnova gasilskega doma je bila sofinancirana iz ukrepa „Obnova in razvoj vasi“. Celotna investicija je znašala 135.000 EUR, od tega je bilo iz ukrepa pridobljenih 73.000 EUR, ostala sredstva je zagotovila Občina Moravske Toplice. Poleg tega so bile t.i. »mehke« vsebine sofinancirane v projektu z akronimom »KulinaRa«, iz programa Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, program Leader, kjer je od celotne vrednosti projekta, ki je znašala 40.560,00 EUR, bilo v projektu »KulinaRa« pridobljenih 29.155,00 EUR nepovratnih sredstev.

In slednja gotovo niso porabljena zaman, saj se je potrdilo, da so Goričanci lahko ponosni na svojo kulinariko in kulturno dediščino sploh, ob tem se je potrdilo, da se tudi na podeželju lahko lepo in zdravo živi...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Goričanci so lahko ponosni na svojo kulinariko