Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lepi dosežki radgonskega DSO

 

Dom starejših občanov Gornja Radgona obeležil prvih pet let obstoja

DSO obletnicaČeprav pet let v zgodovini ne pomeni veliko, pa je to v življenju lepo obdobje, še zlasti, če se v tem času zvrstijo samo lepi dogodki in dosežke lahko ocenjujemo v superlativih. In prav to velja za Dom starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki je bil zgrajen v letu 2007, že 12. februarja 2008, pa so sprejeli prvo stanovalko Ljudmilo Horvat, ki je še danes vesela in ponosna stanovalka DSO, in se je ob praznovanju prvega petletnega jubileja zahvalila direktorju DSO GR, mag. Marjanu Žula. Prav direktor Žula se je na osrednji prireditvi, ki so jo v navzočnosti stanovalcev ter številnih svojcev in gostov, popestrili s krajšim kulturnim programom in predstavitvijo 4. številke domskega glasila „Naše trate“, dotaknil življenja in dela DSO v preteklem obdobju. Hkrati je Žula, iz rok predstavnika Firisa Francija Imperla, prejel certifikat kakovosti E-QALIN - Bureau Veritas, kar je doslej uspelo le redkim tovrstnim zavodom v Sloveniji.

Sicer pa se je celota proslava začela z domsko himno, ki jo je zapel pevski zbor stanovalcev doma, pod vodstvom prostovoljke Majde Matjašič. V kulturnem programu so nastopili še pevci Moškega vokalnega kvinteta Aeternum, pod vodstvom Andreja Tibauta, mlade plesalke iz bližnjega vrtca Manka Golarja, ter skoraj 90-letna pianistka, stanovalka doma Irena Ivnik. Prisotne pa so, poleg direktorja Žule, pozdravili še: prokurist Andrej Husar v imenu občine Gornja Radgona, Irena Svetec v imenu stanovalcev, Boris Koprivnikar, predsednik UO Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, in omenjeni Franc Imperl iz Firisa.

Gre za prvi dom starejših v državi med koncesionarji, ki je prejel ta certifikat, in četrti med vsemi domovi starejših, kar je za tako mlad dom velik uspeh, saj proces pridobivanja certifikata traja tri leta. „Čez tri leta pa bo ponovno presoja, tako da nikakor ne moremo zaspati na teh lovorikah“, je dejal Žula, ki upa, da se bo uresničila napoved radgonskega župana Kampuša, da bi dom v celoti postal last občine. DSO pa je tudi pomemben delodajalec, saj zaposluje povprečno 80 ljudi. „Odločili ste se za prave spremembe in ste v kratkem času veliko dosegli, kar so strokovni ocenjevalci hitro ugotovili. Zato certifikat kakovosti gre v prave roke. To je pomemben proces v katerega so vključeni zaposleni, stanovalci in njihovi svojci“, je med drugim poudaril Imperl, ki je izročil omenjeni certifikat in hkrati čestital odgovornim in vsem zaposlenim v DSO Gornja Radgona, predsednik UO Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar pa je dodal, da so v radgonskem domu lahko ponosni, na kakšen način opravljajo nadvse hvaležno delo. „Pri vas ni skrbi in bojazni za prihodnost, saj se vseskozi prilagajate novostim in gotovo boste uspešni tudi v prihodnje“, je prepričan Koprivnikar. DSO Radgona je v imenu lastnika-občine GR, čestital tudi prokurist Andrej Husar, ki je izrazil zadovoljstvo, da gre za eno najboljših tovrstnih ustanov v državi. Predsednica Skupnosti stanovalcev, Irena Svetec pa je z zadovoljstvom ugotovila, da se vsem stanovalcem doma godi vse dobro. Dodala je, da imajo veliko animacij in dogodkov, tako da nikomur ne more biti dolgočasno. „Ker je dom zelo odprt nam je omogočeno tudi sodelovanje v zunanjih društvih in organizacijah, tako da se počutimo kot doma. Hvala vsem zaposlenim ter drugim, ki nam nudijo lepo jesen življenja“, je dodala Irena Svetec.

DSO obletnica„Zdi se, da čas teče vedno hitreje in hitreje, dnevi, meseci in leta nezadržno hitijo v minljivost in si podajajo roko s spomini. Tako je, kot bi trenil, za nami polnih pet let, odkar smo v DSO Gornja Radgona sprejeli prve stanovalce. V mesecu februarju leta 2008, ko je Dom pričel delovati, smo domala vsi zaposleni s pričakovanjem in kar malce strahu, vendar pa z odločenostjo in delovnim pogumom ugotavljali, da nam uspeva iz dneva v dan bolje. Naša prizadevanja, trud in prijaznost so bila poplačana z naraščajočim zadovoljstvom stanovalk in stanovalcev oz. uporabnikov. Menim, da so storitve, ki jih nudimo, kaj kmalu dosegle visok nivo kakovosti, postajali smo vse bolj v okolje odprt Dom, vedno vidnejši center medgeneracijskega sodelovanja ter pomemben sooblikovalec kulturnega in družabnega življenja. Vendar se s tem nismo zadovoljili, zato še vedno iščemo poti in možnosti kako izboljšati naše življenje in delo. Pomemben korak v tem procesu je bila vključitev v projekt oziroma model upravljanja kakovosti E-qalin in s ponosom se lahko pohvalimo, da smo prejeli certifikat kakovosti, ki je mednarodno priznano merilo kvalitetnega in dobrega dela naše institucije. Seveda je to priznanje plod odličnega sodelovanja med vsemi aktivnimi udeleženci naše organizacije, tako stanovalci, njihovimi svojci in zaposlenimi ter drugimi sooblikovalci našega vsakdana v Domu“, je med drugim dejal direktor Žula, ki je pohvalil tudi medgeneracijsko solidarnost ter dobre odnose in medsebojne povezave z Vrtcem Manka Golarja, osnovnimi in srednjimi šolami, vse do univerze, z Društvom upokojencev, Varstveno delovnim centrom ter drugimi organizacijami in društvi, centri za socialno delo, kulturnimi društvi in drugimi zainteresiranimi dejavniki v kraju, občini in v širšem slovenskem prostoru.

DSO obletnicaS številnimi prireditvami, razstavami, koncerti, srečanji, pikniki in drugimi oblikami druženja poskušajo svojim stanovalcem osmisliti in polepšati čas, ki ga preživljajo skupaj kot velika družina. „Vključevanje starejših v razne in različne aktivnosti, ki potekajo v našem Domu, so potrditev naših skupnih prizadevanj za dostojno in kakovostno doživljanje tretjega življenjskega obdobja. Ob skrbi za čim boljše bivalne in delovne razmere v domski skupnosti seveda ne moremo mimo kreativnih delavnic, terapevtskega vrta, balinišča, športno zabavnega maratona, raznih posodobitev in naprav ter vzdrževanja stavbe in neposredne okolice. Dom je umeščen v čudovito naravno okolje v neposredni bližini reke Mure in ga z mestnim jedrom povezuje park, ki je postal priljubljeno sprehajališče. Ugotavljam, da skupnost, radgonska občina kot večinski lastnik in tudi druge občine naše UE vse bolj sprejemajo Dom kot pomemben socialni in gospodarski subjekt, ki se tvorno vključuje v razvojna dogajanja na tem prostoru. Tako menim, da smo s skupnimi močmi v teh petih letih dokazali, da zmoremo in znamo. Seveda upam in želim, da bo tudi v vseh naslednjih letih naše življenje in delo teklo vsaj tako dobro kot doslej. Razumevanje, strpnost, dobra volja, pripravljenost za sodelovanje, prijaznost in dobri medsebojni odnosi naj bodo vodilo k ciljem, ki jih želimo doseči“, je dodal mag. Marjan Žula, direktor DSO GR.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Lepi dosežki radgonskega DSO