S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lepi dosežki radgonskega DSO

 

Dom starejših občanov Gornja Radgona obeležil prvih pet let obstoja

DSO obletnicaČeprav pet let v zgodovini ne pomeni veliko, pa je to v življenju lepo obdobje, še zlasti, če se v tem času zvrstijo samo lepi dogodki in dosežke lahko ocenjujemo v superlativih. In prav to velja za Dom starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki je bil zgrajen v letu 2007, že 12. februarja 2008, pa so sprejeli prvo stanovalko Ljudmilo Horvat, ki je še danes vesela in ponosna stanovalka DSO, in se je ob praznovanju prvega petletnega jubileja zahvalila direktorju DSO GR, mag. Marjanu Žula. Prav direktor Žula se je na osrednji prireditvi, ki so jo v navzočnosti stanovalcev ter številnih svojcev in gostov, popestrili s krajšim kulturnim programom in predstavitvijo 4. številke domskega glasila „Naše trate“, dotaknil življenja in dela DSO v preteklem obdobju. Hkrati je Žula, iz rok predstavnika Firisa Francija Imperla, prejel certifikat kakovosti E-QALIN - Bureau Veritas, kar je doslej uspelo le redkim tovrstnim zavodom v Sloveniji.

Sicer pa se je celota proslava začela z domsko himno, ki jo je zapel pevski zbor stanovalcev doma, pod vodstvom prostovoljke Majde Matjašič. V kulturnem programu so nastopili še pevci Moškega vokalnega kvinteta Aeternum, pod vodstvom Andreja Tibauta, mlade plesalke iz bližnjega vrtca Manka Golarja, ter skoraj 90-letna pianistka, stanovalka doma Irena Ivnik. Prisotne pa so, poleg direktorja Žule, pozdravili še: prokurist Andrej Husar v imenu občine Gornja Radgona, Irena Svetec v imenu stanovalcev, Boris Koprivnikar, predsednik UO Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, in omenjeni Franc Imperl iz Firisa.

Gre za prvi dom starejših v državi med koncesionarji, ki je prejel ta certifikat, in četrti med vsemi domovi starejših, kar je za tako mlad dom velik uspeh, saj proces pridobivanja certifikata traja tri leta. „Čez tri leta pa bo ponovno presoja, tako da nikakor ne moremo zaspati na teh lovorikah“, je dejal Žula, ki upa, da se bo uresničila napoved radgonskega župana Kampuša, da bi dom v celoti postal last občine. DSO pa je tudi pomemben delodajalec, saj zaposluje povprečno 80 ljudi. „Odločili ste se za prave spremembe in ste v kratkem času veliko dosegli, kar so strokovni ocenjevalci hitro ugotovili. Zato certifikat kakovosti gre v prave roke. To je pomemben proces v katerega so vključeni zaposleni, stanovalci in njihovi svojci“, je med drugim poudaril Imperl, ki je izročil omenjeni certifikat in hkrati čestital odgovornim in vsem zaposlenim v DSO Gornja Radgona, predsednik UO Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar pa je dodal, da so v radgonskem domu lahko ponosni, na kakšen način opravljajo nadvse hvaležno delo. „Pri vas ni skrbi in bojazni za prihodnost, saj se vseskozi prilagajate novostim in gotovo boste uspešni tudi v prihodnje“, je prepričan Koprivnikar. DSO Radgona je v imenu lastnika-občine GR, čestital tudi prokurist Andrej Husar, ki je izrazil zadovoljstvo, da gre za eno najboljših tovrstnih ustanov v državi. Predsednica Skupnosti stanovalcev, Irena Svetec pa je z zadovoljstvom ugotovila, da se vsem stanovalcem doma godi vse dobro. Dodala je, da imajo veliko animacij in dogodkov, tako da nikomur ne more biti dolgočasno. „Ker je dom zelo odprt nam je omogočeno tudi sodelovanje v zunanjih društvih in organizacijah, tako da se počutimo kot doma. Hvala vsem zaposlenim ter drugim, ki nam nudijo lepo jesen življenja“, je dodala Irena Svetec.

DSO obletnica„Zdi se, da čas teče vedno hitreje in hitreje, dnevi, meseci in leta nezadržno hitijo v minljivost in si podajajo roko s spomini. Tako je, kot bi trenil, za nami polnih pet let, odkar smo v DSO Gornja Radgona sprejeli prve stanovalce. V mesecu februarju leta 2008, ko je Dom pričel delovati, smo domala vsi zaposleni s pričakovanjem in kar malce strahu, vendar pa z odločenostjo in delovnim pogumom ugotavljali, da nam uspeva iz dneva v dan bolje. Naša prizadevanja, trud in prijaznost so bila poplačana z naraščajočim zadovoljstvom stanovalk in stanovalcev oz. uporabnikov. Menim, da so storitve, ki jih nudimo, kaj kmalu dosegle visok nivo kakovosti, postajali smo vse bolj v okolje odprt Dom, vedno vidnejši center medgeneracijskega sodelovanja ter pomemben sooblikovalec kulturnega in družabnega življenja. Vendar se s tem nismo zadovoljili, zato še vedno iščemo poti in možnosti kako izboljšati naše življenje in delo. Pomemben korak v tem procesu je bila vključitev v projekt oziroma model upravljanja kakovosti E-qalin in s ponosom se lahko pohvalimo, da smo prejeli certifikat kakovosti, ki je mednarodno priznano merilo kvalitetnega in dobrega dela naše institucije. Seveda je to priznanje plod odličnega sodelovanja med vsemi aktivnimi udeleženci naše organizacije, tako stanovalci, njihovimi svojci in zaposlenimi ter drugimi sooblikovalci našega vsakdana v Domu“, je med drugim dejal direktor Žula, ki je pohvalil tudi medgeneracijsko solidarnost ter dobre odnose in medsebojne povezave z Vrtcem Manka Golarja, osnovnimi in srednjimi šolami, vse do univerze, z Društvom upokojencev, Varstveno delovnim centrom ter drugimi organizacijami in društvi, centri za socialno delo, kulturnimi društvi in drugimi zainteresiranimi dejavniki v kraju, občini in v širšem slovenskem prostoru.

DSO obletnicaS številnimi prireditvami, razstavami, koncerti, srečanji, pikniki in drugimi oblikami druženja poskušajo svojim stanovalcem osmisliti in polepšati čas, ki ga preživljajo skupaj kot velika družina. „Vključevanje starejših v razne in različne aktivnosti, ki potekajo v našem Domu, so potrditev naših skupnih prizadevanj za dostojno in kakovostno doživljanje tretjega življenjskega obdobja. Ob skrbi za čim boljše bivalne in delovne razmere v domski skupnosti seveda ne moremo mimo kreativnih delavnic, terapevtskega vrta, balinišča, športno zabavnega maratona, raznih posodobitev in naprav ter vzdrževanja stavbe in neposredne okolice. Dom je umeščen v čudovito naravno okolje v neposredni bližini reke Mure in ga z mestnim jedrom povezuje park, ki je postal priljubljeno sprehajališče. Ugotavljam, da skupnost, radgonska občina kot večinski lastnik in tudi druge občine naše UE vse bolj sprejemajo Dom kot pomemben socialni in gospodarski subjekt, ki se tvorno vključuje v razvojna dogajanja na tem prostoru. Tako menim, da smo s skupnimi močmi v teh petih letih dokazali, da zmoremo in znamo. Seveda upam in želim, da bo tudi v vseh naslednjih letih naše življenje in delo teklo vsaj tako dobro kot doslej. Razumevanje, strpnost, dobra volja, pripravljenost za sodelovanje, prijaznost in dobri medsebojni odnosi naj bodo vodilo k ciljem, ki jih želimo doseči“, je dodal mag. Marjan Žula, direktor DSO GR.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Lepi dosežki radgonskega DSO