Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Lepi dosežki radgonskega DSO

 

Dom starejših občanov Gornja Radgona obeležil prvih pet let obstoja

DSO obletnicaČeprav pet let v zgodovini ne pomeni veliko, pa je to v življenju lepo obdobje, še zlasti, če se v tem času zvrstijo samo lepi dogodki in dosežke lahko ocenjujemo v superlativih. In prav to velja za Dom starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki je bil zgrajen v letu 2007, že 12. februarja 2008, pa so sprejeli prvo stanovalko Ljudmilo Horvat, ki je še danes vesela in ponosna stanovalka DSO, in se je ob praznovanju prvega petletnega jubileja zahvalila direktorju DSO GR, mag. Marjanu Žula. Prav direktor Žula se je na osrednji prireditvi, ki so jo v navzočnosti stanovalcev ter številnih svojcev in gostov, popestrili s krajšim kulturnim programom in predstavitvijo 4. številke domskega glasila „Naše trate“, dotaknil življenja in dela DSO v preteklem obdobju. Hkrati je Žula, iz rok predstavnika Firisa Francija Imperla, prejel certifikat kakovosti E-QALIN - Bureau Veritas, kar je doslej uspelo le redkim tovrstnim zavodom v Sloveniji.

Sicer pa se je celota proslava začela z domsko himno, ki jo je zapel pevski zbor stanovalcev doma, pod vodstvom prostovoljke Majde Matjašič. V kulturnem programu so nastopili še pevci Moškega vokalnega kvinteta Aeternum, pod vodstvom Andreja Tibauta, mlade plesalke iz bližnjega vrtca Manka Golarja, ter skoraj 90-letna pianistka, stanovalka doma Irena Ivnik. Prisotne pa so, poleg direktorja Žule, pozdravili še: prokurist Andrej Husar v imenu občine Gornja Radgona, Irena Svetec v imenu stanovalcev, Boris Koprivnikar, predsednik UO Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, in omenjeni Franc Imperl iz Firisa.

Gre za prvi dom starejših v državi med koncesionarji, ki je prejel ta certifikat, in četrti med vsemi domovi starejših, kar je za tako mlad dom velik uspeh, saj proces pridobivanja certifikata traja tri leta. „Čez tri leta pa bo ponovno presoja, tako da nikakor ne moremo zaspati na teh lovorikah“, je dejal Žula, ki upa, da se bo uresničila napoved radgonskega župana Kampuša, da bi dom v celoti postal last občine. DSO pa je tudi pomemben delodajalec, saj zaposluje povprečno 80 ljudi. „Odločili ste se za prave spremembe in ste v kratkem času veliko dosegli, kar so strokovni ocenjevalci hitro ugotovili. Zato certifikat kakovosti gre v prave roke. To je pomemben proces v katerega so vključeni zaposleni, stanovalci in njihovi svojci“, je med drugim poudaril Imperl, ki je izročil omenjeni certifikat in hkrati čestital odgovornim in vsem zaposlenim v DSO Gornja Radgona, predsednik UO Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar pa je dodal, da so v radgonskem domu lahko ponosni, na kakšen način opravljajo nadvse hvaležno delo. „Pri vas ni skrbi in bojazni za prihodnost, saj se vseskozi prilagajate novostim in gotovo boste uspešni tudi v prihodnje“, je prepričan Koprivnikar. DSO Radgona je v imenu lastnika-občine GR, čestital tudi prokurist Andrej Husar, ki je izrazil zadovoljstvo, da gre za eno najboljših tovrstnih ustanov v državi. Predsednica Skupnosti stanovalcev, Irena Svetec pa je z zadovoljstvom ugotovila, da se vsem stanovalcem doma godi vse dobro. Dodala je, da imajo veliko animacij in dogodkov, tako da nikomur ne more biti dolgočasno. „Ker je dom zelo odprt nam je omogočeno tudi sodelovanje v zunanjih društvih in organizacijah, tako da se počutimo kot doma. Hvala vsem zaposlenim ter drugim, ki nam nudijo lepo jesen življenja“, je dodala Irena Svetec.

DSO obletnica„Zdi se, da čas teče vedno hitreje in hitreje, dnevi, meseci in leta nezadržno hitijo v minljivost in si podajajo roko s spomini. Tako je, kot bi trenil, za nami polnih pet let, odkar smo v DSO Gornja Radgona sprejeli prve stanovalce. V mesecu februarju leta 2008, ko je Dom pričel delovati, smo domala vsi zaposleni s pričakovanjem in kar malce strahu, vendar pa z odločenostjo in delovnim pogumom ugotavljali, da nam uspeva iz dneva v dan bolje. Naša prizadevanja, trud in prijaznost so bila poplačana z naraščajočim zadovoljstvom stanovalk in stanovalcev oz. uporabnikov. Menim, da so storitve, ki jih nudimo, kaj kmalu dosegle visok nivo kakovosti, postajali smo vse bolj v okolje odprt Dom, vedno vidnejši center medgeneracijskega sodelovanja ter pomemben sooblikovalec kulturnega in družabnega življenja. Vendar se s tem nismo zadovoljili, zato še vedno iščemo poti in možnosti kako izboljšati naše življenje in delo. Pomemben korak v tem procesu je bila vključitev v projekt oziroma model upravljanja kakovosti E-qalin in s ponosom se lahko pohvalimo, da smo prejeli certifikat kakovosti, ki je mednarodno priznano merilo kvalitetnega in dobrega dela naše institucije. Seveda je to priznanje plod odličnega sodelovanja med vsemi aktivnimi udeleženci naše organizacije, tako stanovalci, njihovimi svojci in zaposlenimi ter drugimi sooblikovalci našega vsakdana v Domu“, je med drugim dejal direktor Žula, ki je pohvalil tudi medgeneracijsko solidarnost ter dobre odnose in medsebojne povezave z Vrtcem Manka Golarja, osnovnimi in srednjimi šolami, vse do univerze, z Društvom upokojencev, Varstveno delovnim centrom ter drugimi organizacijami in društvi, centri za socialno delo, kulturnimi društvi in drugimi zainteresiranimi dejavniki v kraju, občini in v širšem slovenskem prostoru.

DSO obletnicaS številnimi prireditvami, razstavami, koncerti, srečanji, pikniki in drugimi oblikami druženja poskušajo svojim stanovalcem osmisliti in polepšati čas, ki ga preživljajo skupaj kot velika družina. „Vključevanje starejših v razne in različne aktivnosti, ki potekajo v našem Domu, so potrditev naših skupnih prizadevanj za dostojno in kakovostno doživljanje tretjega življenjskega obdobja. Ob skrbi za čim boljše bivalne in delovne razmere v domski skupnosti seveda ne moremo mimo kreativnih delavnic, terapevtskega vrta, balinišča, športno zabavnega maratona, raznih posodobitev in naprav ter vzdrževanja stavbe in neposredne okolice. Dom je umeščen v čudovito naravno okolje v neposredni bližini reke Mure in ga z mestnim jedrom povezuje park, ki je postal priljubljeno sprehajališče. Ugotavljam, da skupnost, radgonska občina kot večinski lastnik in tudi druge občine naše UE vse bolj sprejemajo Dom kot pomemben socialni in gospodarski subjekt, ki se tvorno vključuje v razvojna dogajanja na tem prostoru. Tako menim, da smo s skupnimi močmi v teh petih letih dokazali, da zmoremo in znamo. Seveda upam in želim, da bo tudi v vseh naslednjih letih naše življenje in delo teklo vsaj tako dobro kot doslej. Razumevanje, strpnost, dobra volja, pripravljenost za sodelovanje, prijaznost in dobri medsebojni odnosi naj bodo vodilo k ciljem, ki jih želimo doseči“, je dodal mag. Marjan Žula, direktor DSO GR.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Lepi dosežki radgonskega DSO