Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S skupnimi močmi do zaščite narave in divjadi

 

Srečali so se lovski čuvaji, policisti in občinski redarji

LD RadenciZavedajoč se dejstva, da za naravno okolje moramo skrbeti prav vsi, je vodstvo Lovske družine Radenci, katere starešina je Anton Šafarič, organiziralo aktualno spoznavno srečanje in pogovor, na katerem so poleg vodstva zelene bratovščine in lovskih čuvajev, povabili tudi predstavnike lokalne skupnosti, policije in medobčinskega inšpektorata. V ospredju pogovora, ki je potekal v lovskem domu Jež v Boračevi, so bile teme s področja zaščite naravnega okolja in divjadi, v poznejšem sproščenem klepetu, ki je sledil uradnemu delu srečanja, so prisotni izmenjali izkušnje o svojih videnjih problematike. In ugotovili so, da je lažje sodelovati če se vsi zainteresirani dobro poznajo in si zaupajo. Zato so vsi ugotovili, da je koristno že to, da so se srečali v tej sestavi, prepričani pa so tudi, da bodo s skupnimi močmi lahko veliko naredili, kar bo koristilo prav vsem. Poslej bodo lovci „odkrivali“ nasade konoplje, divja odlagališča in druga onesnaževanja okolja, policisti in redarji pa bodo sankcionirali vse, ki tako ali drugače ogrožajo in uničujejo naravo, okolje in divjad...

Na srečanju, ki ga je vodil starešina LD Radenci Anton Šafarič, sta predstavnika policije, policijski inšpektor PU Murska Sobota, Boris Rakuša, ter Boris Časar, iz PP Gornja Radgona, sicer vodja VPO Radenci, predvsem spregovorila o škodi po divjadi in na divjadi, o obveščanju o povoženju divjadi, nezakonitem lovu – krivolovu, problematiki potepuških psov ipd. „Pomembno je, da lovci, zlasti čuvaji in starešine spoznajo naše vodje policijskih varnostnih okolišev (VPO), ki so skozi na terenu, ter pomočnike komandirja in komandirja. Vsekakor je dobrodošla tudi izmenjava izkušenj, pogovor o nadaljnjih aktivnostih ipd. Naše poti se prepletajo in gotovo je, da si lahko medsebojno pomagamo, zlasti pri varovanju okolja in narave“, je med drugim menil inšpektor Rakuša, ki je izrazil zadovoljstvo, da se v zadnjem času poglablja sodelovanje med policisti in lovci, sedaj pa tudi z občinskimi redarji, ki naj bi počasi postali lokalni policisti.

Namesto akcije „Očistimo Slovenijo“ je potrebno „očistiti glave“...

Tako Rakuša, kot njegov kolega s PP Gornja Radgona, Boris Časar sta opozorila tudi na vožnjo z motornimi vozili po naravnem okolju, kjer se uničuje narava ob tem pa preganja in straši divjad. Lovce, zlasti lovske čuvaje pa sta zaprosila, da naj jim pravočasno sporočajo o divjih odlagališčih in podobnih kršitvah v naravnem okolju. „Tudi ko gre za potepuške pse imate lovci veliko informacij s terena. In slednje je potrebno nemudoma sporočiti, ker le takrat imamo dovolj dokazov za uvedbo postopka, neredko tudi raztrgano divjad. Potem celo niti prič ne potrebujemo, v nasprotnem pa je vedno težje dokazati to ali ono kršitev“, je dejal Časar.

Vodja medobčinskega inšpektorata Ljutomer, ki pokriva pet prleških občin, Olga Lukman, ki je pohvalila željo po sodelovanju, je med predstavitvijo inšpektorata, izrazila pričakovanje, da jim bodo lovci, zlasti lovski čuvaji v prihodnje sporočali o potepuških psih, predvsem njihovih lastnikih, ter tudi o divjih odlagališčih. „Če nam boste pravočasno sporočili, kdo so lastniki potepuških psov bomo lažje hitro in učinkovito ukrepali“, je med drugim dejala Lukmanova, ki je še posebej opozorila na neodgovorno ravnanje nekaterih kmetovalcev, ki gnojnico odvažajo na njive tudi ko to ni dovoljeno. Zadovoljstvo, da so se srečali v tej sestavi je izrazil tudi podžupan občine Radenci, sicer tudi sam lovec, Janez Konrad, ki je dejal, da je zakonodaja na tem področju urejena, potrebno pa jo je samo izvajati. „Večina nas sploh ne potrebuje zakonov, saj jih ne kršimo, tisti drugi pa jih bodo upoštevali šele, ko bodo to čutili v žepu. Žal smo ljudje takšni, da ne želimo povedati kdo izmed sosedov ali sorodnikov krši zakonodajo, po drugi strani pa bi radi, da jih sankcioniramo. Ko gre za onesnaževanje okolja bi bolj kot akcije 'očistimo Slovenijo' potrebovali akcije 'operimo možgane' nekaterih nepridipravov. In ko jih bomo udarili po žepu se bo stanje začelo spreminjati na bolje“, je dejal podžupan Konrad, ki je občinske redarje opozoril, da njihova prioriteta ni kaznovanje lažjih prometnih prekrškov, temveč naj gredo malo v naravo, kjer tudi lahko najdejo kršitelje. Dodal pa je tudi, da odvoz odpadkov v naravo sploh ni potreben, saj so občine poskrbele za ustrezno ravnanje z odpadki.

Predsednik ZLD Prlekije Anton Holc je prepričan, da bodo lovci, podobno kot s policisti, poslej dobro sodelovali tudi z redarji iz ljutomerskega in radgonskega medobčinskega inšpektorata. Vesel bi bil, če bi občani vedeli koga lahko pokličejo, ko gre za kakšno kršitev v naravi, ker brez ustreznih prič ni možno ustrezno ukrepati. Sam je celo omenil, da je s skrivno video kamero posnel potepuškega psa, ki je „obiskal“ njihovo krmišče za divjad, a kaj ko takšen posnetek na sodišču ni veljaven. Holca še posebej moti vožnja po naravnem okolju, ter izlivanje gnojnice v času, ko je to prepovedano. Vodja lovskih čuvajev LD Radenci, Marko Miljevič, ne vidi težav v sporočanju informacij „iz narave“, potrebno pa je vedeti, kdaj in koga lahko pokličejo. Zato je pozdravil odločitev prisotnih redarjev in policistov, da so zaupali osebne telefonske številke, ki bodo poslej dosegljive v vsakem času.

Po slišanem na srečanju v Boračevi lahko sklepamo, da bodo lovci poslej več pomagali redarjem in policistom, slednji pa zeleni bratovščini. Lovski čuvaji se namreč veliko gibljejo po gozdovih in sploh naravnem okolju, kjer nepridipravi, poleg uničevanja okolja, bodisi z motornimi vozili bodisi s smetmi, med katerimi ne manjka nevarnih odpadkov, med drugim gojijo indijsko konopljo in podobne prepovedane substance. In tukaj lahko lovci obvestijo policiste, predvsem vodje VPO, s katerimi naj bi se v bodoče več srečevali, pogovarjali in z njimi sodelovali. Po drugi strani pa bi lahko policisti in redarji ustrezno ukrepali. „Naš cilj je predvsem zatiranje krivolova, ki ga je žal še vedno veliko. Ob tem je tukaj velika problematika potepuških psov, kjer smo sami zakonsko omejeni. Policisti pa lahko, preko VURS ali drugače, ugotavljajo za čigave pse gre. Ugotavljamo, da je potepuških psov v naravnem okolju izjemno veliko. Seveda psi niso krivi temveč zlasti malomarnost njihovih lastnikov in tukaj je treba lastnika 'udariti' po žepu, tako da bo za svojo žival pozneje poskrbel. Prav potepuški psi povzročajo še več povoženj divjadi, zlasti srnjadi, ki pognana s strani psov brezglavo beži in potem konča pod kolesi motornih vozil. Tukaj pa potem ni samo škoda povožene živali, temveč tudi škoda na vozilu, nevarnost za druge udeležence v prometu ipd.“, je med drugim dejal starešina LD Radenci Anton Šafarič, ki je enako kot predsednik Zveze lovskih družin Prlekija, v kateri je osem lovskih družin, Anton Holc, obljubil da bodo lovci, predvsem lovski čuvaji, obveščali policiste in redarje, o divjih odlagališčih in drugih zaznavah v gozdovih in sploh naravnem okolju, saj se tudi lovci borijo za ohranitev naravnega okolja.

„ Varovanje nravnega okolja in staleža divjadi je skrb vseh nas in ne le lovcev. Zato ocenjujem za koristno, da se srečamo in spregovorimo kakšno besedo v korist dobrega sodelovanja z željo po ohranitvi in izboljšanju prostora in življenjskih pogojev za divjad, ter po ohranitvi naravnega okolja v celoti, bodisi pred tistimi, ki ga uničujejo z odmetavanjem različnih odpadkov, divjo vožnjo v naravi ipd. Veseli smo, da so se pogovora udeležili predstavniki vseh zainteresiranih strani, saj sem prepričan, da bomo na ta način še lažje in boljše sodelovali, vse v korist narave, okolja in divjadi. Posebej je dobro vzpostaviti boljše sodelovanje in zaupanje s policijo in redarstvom. Že pred tem smo imeli podobno srečanje in pogovor tudi z lastniki zemljišč in gozdov, kjer smo močno izboljšali medsebojne odnose, tako da več ni nobenih konfliktov“, nam je povedal starešina LD Šafarič, ki dodaja, da je vedno dobrodošlo sodelovanje, ki koristi varovanju naravnega okolja in s tem staleža divjadi. Ob tem je dejal, da imajo v LD Radenci 65 članov, katerih povprečna starost je 54 let, njihov cilj pa ni ubijanje divjadi, še manj pa potepuških psov, kar je tudi zakonsko prepovedano, temveč le varovanje okolja in narave ter skrb za stalež divjadi.

„Pravzaprav si vsi prizadevamo za varno življenje ter varovanje okolja in narave. Zato so postavljeni temelji dobrega in dolgoročnega sodelovanja, ki bo gotovo koristilo vsem“, je bila splošna ugotovitev vseh prisotnih.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno S skupnimi močmi do zaščite narave in divjadi