Otroka sta jim obogatila zakonsko življenje!

Zlata poroka HelIstega dne, kot pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, sta Marija in Jože Hel iz Kunove pri Negovi, v soboto, 20. maja 2017, v krogu najbližjih, sosedov in številnih prijateljev praznovala svojo zlato poroko. Enako kot pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v cerkvi Sv. Urbana v Destrniku, od koder izhaja zlatoporočenka Marija, sta tudi tokrat želela svojo 50 letno skupno zakonsko življenje potrditi v cerkvi. Tokrat sta se Bogu za srečen zakon zahvalila v cerkvi Marijinega Rojstva v Negovi, kjer sta jima bili priči hčerka Roberta in sin Jože.

Zlati zakonski jubilej sta obeležila Marja in Jože Hel

Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S skupnimi močmi do zaščite narave in divjadi

 

Srečali so se lovski čuvaji, policisti in občinski redarji

LD RadenciZavedajoč se dejstva, da za naravno okolje moramo skrbeti prav vsi, je vodstvo Lovske družine Radenci, katere starešina je Anton Šafarič, organiziralo aktualno spoznavno srečanje in pogovor, na katerem so poleg vodstva zelene bratovščine in lovskih čuvajev, povabili tudi predstavnike lokalne skupnosti, policije in medobčinskega inšpektorata. V ospredju pogovora, ki je potekal v lovskem domu Jež v Boračevi, so bile teme s področja zaščite naravnega okolja in divjadi, v poznejšem sproščenem klepetu, ki je sledil uradnemu delu srečanja, so prisotni izmenjali izkušnje o svojih videnjih problematike. In ugotovili so, da je lažje sodelovati če se vsi zainteresirani dobro poznajo in si zaupajo. Zato so vsi ugotovili, da je koristno že to, da so se srečali v tej sestavi, prepričani pa so tudi, da bodo s skupnimi močmi lahko veliko naredili, kar bo koristilo prav vsem. Poslej bodo lovci „odkrivali“ nasade konoplje, divja odlagališča in druga onesnaževanja okolja, policisti in redarji pa bodo sankcionirali vse, ki tako ali drugače ogrožajo in uničujejo naravo, okolje in divjad...

Na srečanju, ki ga je vodil starešina LD Radenci Anton Šafarič, sta predstavnika policije, policijski inšpektor PU Murska Sobota, Boris Rakuša, ter Boris Časar, iz PP Gornja Radgona, sicer vodja VPO Radenci, predvsem spregovorila o škodi po divjadi in na divjadi, o obveščanju o povoženju divjadi, nezakonitem lovu – krivolovu, problematiki potepuških psov ipd. „Pomembno je, da lovci, zlasti čuvaji in starešine spoznajo naše vodje policijskih varnostnih okolišev (VPO), ki so skozi na terenu, ter pomočnike komandirja in komandirja. Vsekakor je dobrodošla tudi izmenjava izkušenj, pogovor o nadaljnjih aktivnostih ipd. Naše poti se prepletajo in gotovo je, da si lahko medsebojno pomagamo, zlasti pri varovanju okolja in narave“, je med drugim menil inšpektor Rakuša, ki je izrazil zadovoljstvo, da se v zadnjem času poglablja sodelovanje med policisti in lovci, sedaj pa tudi z občinskimi redarji, ki naj bi počasi postali lokalni policisti.

Namesto akcije „Očistimo Slovenijo“ je potrebno „očistiti glave“...

Tako Rakuša, kot njegov kolega s PP Gornja Radgona, Boris Časar sta opozorila tudi na vožnjo z motornimi vozili po naravnem okolju, kjer se uničuje narava ob tem pa preganja in straši divjad. Lovce, zlasti lovske čuvaje pa sta zaprosila, da naj jim pravočasno sporočajo o divjih odlagališčih in podobnih kršitvah v naravnem okolju. „Tudi ko gre za potepuške pse imate lovci veliko informacij s terena. In slednje je potrebno nemudoma sporočiti, ker le takrat imamo dovolj dokazov za uvedbo postopka, neredko tudi raztrgano divjad. Potem celo niti prič ne potrebujemo, v nasprotnem pa je vedno težje dokazati to ali ono kršitev“, je dejal Časar.

Vodja medobčinskega inšpektorata Ljutomer, ki pokriva pet prleških občin, Olga Lukman, ki je pohvalila željo po sodelovanju, je med predstavitvijo inšpektorata, izrazila pričakovanje, da jim bodo lovci, zlasti lovski čuvaji v prihodnje sporočali o potepuških psih, predvsem njihovih lastnikih, ter tudi o divjih odlagališčih. „Če nam boste pravočasno sporočili, kdo so lastniki potepuških psov bomo lažje hitro in učinkovito ukrepali“, je med drugim dejala Lukmanova, ki je še posebej opozorila na neodgovorno ravnanje nekaterih kmetovalcev, ki gnojnico odvažajo na njive tudi ko to ni dovoljeno. Zadovoljstvo, da so se srečali v tej sestavi je izrazil tudi podžupan občine Radenci, sicer tudi sam lovec, Janez Konrad, ki je dejal, da je zakonodaja na tem področju urejena, potrebno pa jo je samo izvajati. „Večina nas sploh ne potrebuje zakonov, saj jih ne kršimo, tisti drugi pa jih bodo upoštevali šele, ko bodo to čutili v žepu. Žal smo ljudje takšni, da ne želimo povedati kdo izmed sosedov ali sorodnikov krši zakonodajo, po drugi strani pa bi radi, da jih sankcioniramo. Ko gre za onesnaževanje okolja bi bolj kot akcije 'očistimo Slovenijo' potrebovali akcije 'operimo možgane' nekaterih nepridipravov. In ko jih bomo udarili po žepu se bo stanje začelo spreminjati na bolje“, je dejal podžupan Konrad, ki je občinske redarje opozoril, da njihova prioriteta ni kaznovanje lažjih prometnih prekrškov, temveč naj gredo malo v naravo, kjer tudi lahko najdejo kršitelje. Dodal pa je tudi, da odvoz odpadkov v naravo sploh ni potreben, saj so občine poskrbele za ustrezno ravnanje z odpadki.

Predsednik ZLD Prlekije Anton Holc je prepričan, da bodo lovci, podobno kot s policisti, poslej dobro sodelovali tudi z redarji iz ljutomerskega in radgonskega medobčinskega inšpektorata. Vesel bi bil, če bi občani vedeli koga lahko pokličejo, ko gre za kakšno kršitev v naravi, ker brez ustreznih prič ni možno ustrezno ukrepati. Sam je celo omenil, da je s skrivno video kamero posnel potepuškega psa, ki je „obiskal“ njihovo krmišče za divjad, a kaj ko takšen posnetek na sodišču ni veljaven. Holca še posebej moti vožnja po naravnem okolju, ter izlivanje gnojnice v času, ko je to prepovedano. Vodja lovskih čuvajev LD Radenci, Marko Miljevič, ne vidi težav v sporočanju informacij „iz narave“, potrebno pa je vedeti, kdaj in koga lahko pokličejo. Zato je pozdravil odločitev prisotnih redarjev in policistov, da so zaupali osebne telefonske številke, ki bodo poslej dosegljive v vsakem času.

Po slišanem na srečanju v Boračevi lahko sklepamo, da bodo lovci poslej več pomagali redarjem in policistom, slednji pa zeleni bratovščini. Lovski čuvaji se namreč veliko gibljejo po gozdovih in sploh naravnem okolju, kjer nepridipravi, poleg uničevanja okolja, bodisi z motornimi vozili bodisi s smetmi, med katerimi ne manjka nevarnih odpadkov, med drugim gojijo indijsko konopljo in podobne prepovedane substance. In tukaj lahko lovci obvestijo policiste, predvsem vodje VPO, s katerimi naj bi se v bodoče več srečevali, pogovarjali in z njimi sodelovali. Po drugi strani pa bi lahko policisti in redarji ustrezno ukrepali. „Naš cilj je predvsem zatiranje krivolova, ki ga je žal še vedno veliko. Ob tem je tukaj velika problematika potepuških psov, kjer smo sami zakonsko omejeni. Policisti pa lahko, preko VURS ali drugače, ugotavljajo za čigave pse gre. Ugotavljamo, da je potepuških psov v naravnem okolju izjemno veliko. Seveda psi niso krivi temveč zlasti malomarnost njihovih lastnikov in tukaj je treba lastnika 'udariti' po žepu, tako da bo za svojo žival pozneje poskrbel. Prav potepuški psi povzročajo še več povoženj divjadi, zlasti srnjadi, ki pognana s strani psov brezglavo beži in potem konča pod kolesi motornih vozil. Tukaj pa potem ni samo škoda povožene živali, temveč tudi škoda na vozilu, nevarnost za druge udeležence v prometu ipd.“, je med drugim dejal starešina LD Radenci Anton Šafarič, ki je enako kot predsednik Zveze lovskih družin Prlekija, v kateri je osem lovskih družin, Anton Holc, obljubil da bodo lovci, predvsem lovski čuvaji, obveščali policiste in redarje, o divjih odlagališčih in drugih zaznavah v gozdovih in sploh naravnem okolju, saj se tudi lovci borijo za ohranitev naravnega okolja.

„ Varovanje nravnega okolja in staleža divjadi je skrb vseh nas in ne le lovcev. Zato ocenjujem za koristno, da se srečamo in spregovorimo kakšno besedo v korist dobrega sodelovanja z željo po ohranitvi in izboljšanju prostora in življenjskih pogojev za divjad, ter po ohranitvi naravnega okolja v celoti, bodisi pred tistimi, ki ga uničujejo z odmetavanjem različnih odpadkov, divjo vožnjo v naravi ipd. Veseli smo, da so se pogovora udeležili predstavniki vseh zainteresiranih strani, saj sem prepričan, da bomo na ta način še lažje in boljše sodelovali, vse v korist narave, okolja in divjadi. Posebej je dobro vzpostaviti boljše sodelovanje in zaupanje s policijo in redarstvom. Že pred tem smo imeli podobno srečanje in pogovor tudi z lastniki zemljišč in gozdov, kjer smo močno izboljšali medsebojne odnose, tako da več ni nobenih konfliktov“, nam je povedal starešina LD Šafarič, ki dodaja, da je vedno dobrodošlo sodelovanje, ki koristi varovanju naravnega okolja in s tem staleža divjadi. Ob tem je dejal, da imajo v LD Radenci 65 članov, katerih povprečna starost je 54 let, njihov cilj pa ni ubijanje divjadi, še manj pa potepuških psov, kar je tudi zakonsko prepovedano, temveč le varovanje okolja in narave ter skrb za stalež divjadi.

„Pravzaprav si vsi prizadevamo za varno življenje ter varovanje okolja in narave. Zato so postavljeni temelji dobrega in dolgoročnega sodelovanja, ki bo gotovo koristilo vsem“, je bila splošna ugotovitev vseh prisotnih.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno S skupnimi močmi do zaščite narave in divjadi