Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S skupnimi močmi do zaščite narave in divjadi

 

Srečali so se lovski čuvaji, policisti in občinski redarji

LD RadenciZavedajoč se dejstva, da za naravno okolje moramo skrbeti prav vsi, je vodstvo Lovske družine Radenci, katere starešina je Anton Šafarič, organiziralo aktualno spoznavno srečanje in pogovor, na katerem so poleg vodstva zelene bratovščine in lovskih čuvajev, povabili tudi predstavnike lokalne skupnosti, policije in medobčinskega inšpektorata. V ospredju pogovora, ki je potekal v lovskem domu Jež v Boračevi, so bile teme s področja zaščite naravnega okolja in divjadi, v poznejšem sproščenem klepetu, ki je sledil uradnemu delu srečanja, so prisotni izmenjali izkušnje o svojih videnjih problematike. In ugotovili so, da je lažje sodelovati če se vsi zainteresirani dobro poznajo in si zaupajo. Zato so vsi ugotovili, da je koristno že to, da so se srečali v tej sestavi, prepričani pa so tudi, da bodo s skupnimi močmi lahko veliko naredili, kar bo koristilo prav vsem. Poslej bodo lovci „odkrivali“ nasade konoplje, divja odlagališča in druga onesnaževanja okolja, policisti in redarji pa bodo sankcionirali vse, ki tako ali drugače ogrožajo in uničujejo naravo, okolje in divjad...

Na srečanju, ki ga je vodil starešina LD Radenci Anton Šafarič, sta predstavnika policije, policijski inšpektor PU Murska Sobota, Boris Rakuša, ter Boris Časar, iz PP Gornja Radgona, sicer vodja VPO Radenci, predvsem spregovorila o škodi po divjadi in na divjadi, o obveščanju o povoženju divjadi, nezakonitem lovu – krivolovu, problematiki potepuških psov ipd. „Pomembno je, da lovci, zlasti čuvaji in starešine spoznajo naše vodje policijskih varnostnih okolišev (VPO), ki so skozi na terenu, ter pomočnike komandirja in komandirja. Vsekakor je dobrodošla tudi izmenjava izkušenj, pogovor o nadaljnjih aktivnostih ipd. Naše poti se prepletajo in gotovo je, da si lahko medsebojno pomagamo, zlasti pri varovanju okolja in narave“, je med drugim menil inšpektor Rakuša, ki je izrazil zadovoljstvo, da se v zadnjem času poglablja sodelovanje med policisti in lovci, sedaj pa tudi z občinskimi redarji, ki naj bi počasi postali lokalni policisti.

Namesto akcije „Očistimo Slovenijo“ je potrebno „očistiti glave“...

Tako Rakuša, kot njegov kolega s PP Gornja Radgona, Boris Časar sta opozorila tudi na vožnjo z motornimi vozili po naravnem okolju, kjer se uničuje narava ob tem pa preganja in straši divjad. Lovce, zlasti lovske čuvaje pa sta zaprosila, da naj jim pravočasno sporočajo o divjih odlagališčih in podobnih kršitvah v naravnem okolju. „Tudi ko gre za potepuške pse imate lovci veliko informacij s terena. In slednje je potrebno nemudoma sporočiti, ker le takrat imamo dovolj dokazov za uvedbo postopka, neredko tudi raztrgano divjad. Potem celo niti prič ne potrebujemo, v nasprotnem pa je vedno težje dokazati to ali ono kršitev“, je dejal Časar.

Vodja medobčinskega inšpektorata Ljutomer, ki pokriva pet prleških občin, Olga Lukman, ki je pohvalila željo po sodelovanju, je med predstavitvijo inšpektorata, izrazila pričakovanje, da jim bodo lovci, zlasti lovski čuvaji v prihodnje sporočali o potepuških psih, predvsem njihovih lastnikih, ter tudi o divjih odlagališčih. „Če nam boste pravočasno sporočili, kdo so lastniki potepuških psov bomo lažje hitro in učinkovito ukrepali“, je med drugim dejala Lukmanova, ki je še posebej opozorila na neodgovorno ravnanje nekaterih kmetovalcev, ki gnojnico odvažajo na njive tudi ko to ni dovoljeno. Zadovoljstvo, da so se srečali v tej sestavi je izrazil tudi podžupan občine Radenci, sicer tudi sam lovec, Janez Konrad, ki je dejal, da je zakonodaja na tem področju urejena, potrebno pa jo je samo izvajati. „Večina nas sploh ne potrebuje zakonov, saj jih ne kršimo, tisti drugi pa jih bodo upoštevali šele, ko bodo to čutili v žepu. Žal smo ljudje takšni, da ne želimo povedati kdo izmed sosedov ali sorodnikov krši zakonodajo, po drugi strani pa bi radi, da jih sankcioniramo. Ko gre za onesnaževanje okolja bi bolj kot akcije 'očistimo Slovenijo' potrebovali akcije 'operimo možgane' nekaterih nepridipravov. In ko jih bomo udarili po žepu se bo stanje začelo spreminjati na bolje“, je dejal podžupan Konrad, ki je občinske redarje opozoril, da njihova prioriteta ni kaznovanje lažjih prometnih prekrškov, temveč naj gredo malo v naravo, kjer tudi lahko najdejo kršitelje. Dodal pa je tudi, da odvoz odpadkov v naravo sploh ni potreben, saj so občine poskrbele za ustrezno ravnanje z odpadki.

Predsednik ZLD Prlekije Anton Holc je prepričan, da bodo lovci, podobno kot s policisti, poslej dobro sodelovali tudi z redarji iz ljutomerskega in radgonskega medobčinskega inšpektorata. Vesel bi bil, če bi občani vedeli koga lahko pokličejo, ko gre za kakšno kršitev v naravi, ker brez ustreznih prič ni možno ustrezno ukrepati. Sam je celo omenil, da je s skrivno video kamero posnel potepuškega psa, ki je „obiskal“ njihovo krmišče za divjad, a kaj ko takšen posnetek na sodišču ni veljaven. Holca še posebej moti vožnja po naravnem okolju, ter izlivanje gnojnice v času, ko je to prepovedano. Vodja lovskih čuvajev LD Radenci, Marko Miljevič, ne vidi težav v sporočanju informacij „iz narave“, potrebno pa je vedeti, kdaj in koga lahko pokličejo. Zato je pozdravil odločitev prisotnih redarjev in policistov, da so zaupali osebne telefonske številke, ki bodo poslej dosegljive v vsakem času.

Po slišanem na srečanju v Boračevi lahko sklepamo, da bodo lovci poslej več pomagali redarjem in policistom, slednji pa zeleni bratovščini. Lovski čuvaji se namreč veliko gibljejo po gozdovih in sploh naravnem okolju, kjer nepridipravi, poleg uničevanja okolja, bodisi z motornimi vozili bodisi s smetmi, med katerimi ne manjka nevarnih odpadkov, med drugim gojijo indijsko konopljo in podobne prepovedane substance. In tukaj lahko lovci obvestijo policiste, predvsem vodje VPO, s katerimi naj bi se v bodoče več srečevali, pogovarjali in z njimi sodelovali. Po drugi strani pa bi lahko policisti in redarji ustrezno ukrepali. „Naš cilj je predvsem zatiranje krivolova, ki ga je žal še vedno veliko. Ob tem je tukaj velika problematika potepuških psov, kjer smo sami zakonsko omejeni. Policisti pa lahko, preko VURS ali drugače, ugotavljajo za čigave pse gre. Ugotavljamo, da je potepuških psov v naravnem okolju izjemno veliko. Seveda psi niso krivi temveč zlasti malomarnost njihovih lastnikov in tukaj je treba lastnika 'udariti' po žepu, tako da bo za svojo žival pozneje poskrbel. Prav potepuški psi povzročajo še več povoženj divjadi, zlasti srnjadi, ki pognana s strani psov brezglavo beži in potem konča pod kolesi motornih vozil. Tukaj pa potem ni samo škoda povožene živali, temveč tudi škoda na vozilu, nevarnost za druge udeležence v prometu ipd.“, je med drugim dejal starešina LD Radenci Anton Šafarič, ki je enako kot predsednik Zveze lovskih družin Prlekija, v kateri je osem lovskih družin, Anton Holc, obljubil da bodo lovci, predvsem lovski čuvaji, obveščali policiste in redarje, o divjih odlagališčih in drugih zaznavah v gozdovih in sploh naravnem okolju, saj se tudi lovci borijo za ohranitev naravnega okolja.

„ Varovanje nravnega okolja in staleža divjadi je skrb vseh nas in ne le lovcev. Zato ocenjujem za koristno, da se srečamo in spregovorimo kakšno besedo v korist dobrega sodelovanja z željo po ohranitvi in izboljšanju prostora in življenjskih pogojev za divjad, ter po ohranitvi naravnega okolja v celoti, bodisi pred tistimi, ki ga uničujejo z odmetavanjem različnih odpadkov, divjo vožnjo v naravi ipd. Veseli smo, da so se pogovora udeležili predstavniki vseh zainteresiranih strani, saj sem prepričan, da bomo na ta način še lažje in boljše sodelovali, vse v korist narave, okolja in divjadi. Posebej je dobro vzpostaviti boljše sodelovanje in zaupanje s policijo in redarstvom. Že pred tem smo imeli podobno srečanje in pogovor tudi z lastniki zemljišč in gozdov, kjer smo močno izboljšali medsebojne odnose, tako da več ni nobenih konfliktov“, nam je povedal starešina LD Šafarič, ki dodaja, da je vedno dobrodošlo sodelovanje, ki koristi varovanju naravnega okolja in s tem staleža divjadi. Ob tem je dejal, da imajo v LD Radenci 65 članov, katerih povprečna starost je 54 let, njihov cilj pa ni ubijanje divjadi, še manj pa potepuških psov, kar je tudi zakonsko prepovedano, temveč le varovanje okolja in narave ter skrb za stalež divjadi.

„Pravzaprav si vsi prizadevamo za varno življenje ter varovanje okolja in narave. Zato so postavljeni temelji dobrega in dolgoročnega sodelovanja, ki bo gotovo koristilo vsem“, je bila splošna ugotovitev vseh prisotnih.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno S skupnimi močmi do zaščite narave in divjadi