Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S skupnimi močmi do zaščite narave in divjadi

 

Srečali so se lovski čuvaji, policisti in občinski redarji

LD RadenciZavedajoč se dejstva, da za naravno okolje moramo skrbeti prav vsi, je vodstvo Lovske družine Radenci, katere starešina je Anton Šafarič, organiziralo aktualno spoznavno srečanje in pogovor, na katerem so poleg vodstva zelene bratovščine in lovskih čuvajev, povabili tudi predstavnike lokalne skupnosti, policije in medobčinskega inšpektorata. V ospredju pogovora, ki je potekal v lovskem domu Jež v Boračevi, so bile teme s področja zaščite naravnega okolja in divjadi, v poznejšem sproščenem klepetu, ki je sledil uradnemu delu srečanja, so prisotni izmenjali izkušnje o svojih videnjih problematike. In ugotovili so, da je lažje sodelovati če se vsi zainteresirani dobro poznajo in si zaupajo. Zato so vsi ugotovili, da je koristno že to, da so se srečali v tej sestavi, prepričani pa so tudi, da bodo s skupnimi močmi lahko veliko naredili, kar bo koristilo prav vsem. Poslej bodo lovci „odkrivali“ nasade konoplje, divja odlagališča in druga onesnaževanja okolja, policisti in redarji pa bodo sankcionirali vse, ki tako ali drugače ogrožajo in uničujejo naravo, okolje in divjad...

Na srečanju, ki ga je vodil starešina LD Radenci Anton Šafarič, sta predstavnika policije, policijski inšpektor PU Murska Sobota, Boris Rakuša, ter Boris Časar, iz PP Gornja Radgona, sicer vodja VPO Radenci, predvsem spregovorila o škodi po divjadi in na divjadi, o obveščanju o povoženju divjadi, nezakonitem lovu – krivolovu, problematiki potepuških psov ipd. „Pomembno je, da lovci, zlasti čuvaji in starešine spoznajo naše vodje policijskih varnostnih okolišev (VPO), ki so skozi na terenu, ter pomočnike komandirja in komandirja. Vsekakor je dobrodošla tudi izmenjava izkušenj, pogovor o nadaljnjih aktivnostih ipd. Naše poti se prepletajo in gotovo je, da si lahko medsebojno pomagamo, zlasti pri varovanju okolja in narave“, je med drugim menil inšpektor Rakuša, ki je izrazil zadovoljstvo, da se v zadnjem času poglablja sodelovanje med policisti in lovci, sedaj pa tudi z občinskimi redarji, ki naj bi počasi postali lokalni policisti.

Namesto akcije „Očistimo Slovenijo“ je potrebno „očistiti glave“...

Tako Rakuša, kot njegov kolega s PP Gornja Radgona, Boris Časar sta opozorila tudi na vožnjo z motornimi vozili po naravnem okolju, kjer se uničuje narava ob tem pa preganja in straši divjad. Lovce, zlasti lovske čuvaje pa sta zaprosila, da naj jim pravočasno sporočajo o divjih odlagališčih in podobnih kršitvah v naravnem okolju. „Tudi ko gre za potepuške pse imate lovci veliko informacij s terena. In slednje je potrebno nemudoma sporočiti, ker le takrat imamo dovolj dokazov za uvedbo postopka, neredko tudi raztrgano divjad. Potem celo niti prič ne potrebujemo, v nasprotnem pa je vedno težje dokazati to ali ono kršitev“, je dejal Časar.

Vodja medobčinskega inšpektorata Ljutomer, ki pokriva pet prleških občin, Olga Lukman, ki je pohvalila željo po sodelovanju, je med predstavitvijo inšpektorata, izrazila pričakovanje, da jim bodo lovci, zlasti lovski čuvaji v prihodnje sporočali o potepuških psih, predvsem njihovih lastnikih, ter tudi o divjih odlagališčih. „Če nam boste pravočasno sporočili, kdo so lastniki potepuških psov bomo lažje hitro in učinkovito ukrepali“, je med drugim dejala Lukmanova, ki je še posebej opozorila na neodgovorno ravnanje nekaterih kmetovalcev, ki gnojnico odvažajo na njive tudi ko to ni dovoljeno. Zadovoljstvo, da so se srečali v tej sestavi je izrazil tudi podžupan občine Radenci, sicer tudi sam lovec, Janez Konrad, ki je dejal, da je zakonodaja na tem področju urejena, potrebno pa jo je samo izvajati. „Večina nas sploh ne potrebuje zakonov, saj jih ne kršimo, tisti drugi pa jih bodo upoštevali šele, ko bodo to čutili v žepu. Žal smo ljudje takšni, da ne želimo povedati kdo izmed sosedov ali sorodnikov krši zakonodajo, po drugi strani pa bi radi, da jih sankcioniramo. Ko gre za onesnaževanje okolja bi bolj kot akcije 'očistimo Slovenijo' potrebovali akcije 'operimo možgane' nekaterih nepridipravov. In ko jih bomo udarili po žepu se bo stanje začelo spreminjati na bolje“, je dejal podžupan Konrad, ki je občinske redarje opozoril, da njihova prioriteta ni kaznovanje lažjih prometnih prekrškov, temveč naj gredo malo v naravo, kjer tudi lahko najdejo kršitelje. Dodal pa je tudi, da odvoz odpadkov v naravo sploh ni potreben, saj so občine poskrbele za ustrezno ravnanje z odpadki.

Predsednik ZLD Prlekije Anton Holc je prepričan, da bodo lovci, podobno kot s policisti, poslej dobro sodelovali tudi z redarji iz ljutomerskega in radgonskega medobčinskega inšpektorata. Vesel bi bil, če bi občani vedeli koga lahko pokličejo, ko gre za kakšno kršitev v naravi, ker brez ustreznih prič ni možno ustrezno ukrepati. Sam je celo omenil, da je s skrivno video kamero posnel potepuškega psa, ki je „obiskal“ njihovo krmišče za divjad, a kaj ko takšen posnetek na sodišču ni veljaven. Holca še posebej moti vožnja po naravnem okolju, ter izlivanje gnojnice v času, ko je to prepovedano. Vodja lovskih čuvajev LD Radenci, Marko Miljevič, ne vidi težav v sporočanju informacij „iz narave“, potrebno pa je vedeti, kdaj in koga lahko pokličejo. Zato je pozdravil odločitev prisotnih redarjev in policistov, da so zaupali osebne telefonske številke, ki bodo poslej dosegljive v vsakem času.

Po slišanem na srečanju v Boračevi lahko sklepamo, da bodo lovci poslej več pomagali redarjem in policistom, slednji pa zeleni bratovščini. Lovski čuvaji se namreč veliko gibljejo po gozdovih in sploh naravnem okolju, kjer nepridipravi, poleg uničevanja okolja, bodisi z motornimi vozili bodisi s smetmi, med katerimi ne manjka nevarnih odpadkov, med drugim gojijo indijsko konopljo in podobne prepovedane substance. In tukaj lahko lovci obvestijo policiste, predvsem vodje VPO, s katerimi naj bi se v bodoče več srečevali, pogovarjali in z njimi sodelovali. Po drugi strani pa bi lahko policisti in redarji ustrezno ukrepali. „Naš cilj je predvsem zatiranje krivolova, ki ga je žal še vedno veliko. Ob tem je tukaj velika problematika potepuških psov, kjer smo sami zakonsko omejeni. Policisti pa lahko, preko VURS ali drugače, ugotavljajo za čigave pse gre. Ugotavljamo, da je potepuških psov v naravnem okolju izjemno veliko. Seveda psi niso krivi temveč zlasti malomarnost njihovih lastnikov in tukaj je treba lastnika 'udariti' po žepu, tako da bo za svojo žival pozneje poskrbel. Prav potepuški psi povzročajo še več povoženj divjadi, zlasti srnjadi, ki pognana s strani psov brezglavo beži in potem konča pod kolesi motornih vozil. Tukaj pa potem ni samo škoda povožene živali, temveč tudi škoda na vozilu, nevarnost za druge udeležence v prometu ipd.“, je med drugim dejal starešina LD Radenci Anton Šafarič, ki je enako kot predsednik Zveze lovskih družin Prlekija, v kateri je osem lovskih družin, Anton Holc, obljubil da bodo lovci, predvsem lovski čuvaji, obveščali policiste in redarje, o divjih odlagališčih in drugih zaznavah v gozdovih in sploh naravnem okolju, saj se tudi lovci borijo za ohranitev naravnega okolja.

„ Varovanje nravnega okolja in staleža divjadi je skrb vseh nas in ne le lovcev. Zato ocenjujem za koristno, da se srečamo in spregovorimo kakšno besedo v korist dobrega sodelovanja z željo po ohranitvi in izboljšanju prostora in življenjskih pogojev za divjad, ter po ohranitvi naravnega okolja v celoti, bodisi pred tistimi, ki ga uničujejo z odmetavanjem različnih odpadkov, divjo vožnjo v naravi ipd. Veseli smo, da so se pogovora udeležili predstavniki vseh zainteresiranih strani, saj sem prepričan, da bomo na ta način še lažje in boljše sodelovali, vse v korist narave, okolja in divjadi. Posebej je dobro vzpostaviti boljše sodelovanje in zaupanje s policijo in redarstvom. Že pred tem smo imeli podobno srečanje in pogovor tudi z lastniki zemljišč in gozdov, kjer smo močno izboljšali medsebojne odnose, tako da več ni nobenih konfliktov“, nam je povedal starešina LD Šafarič, ki dodaja, da je vedno dobrodošlo sodelovanje, ki koristi varovanju naravnega okolja in s tem staleža divjadi. Ob tem je dejal, da imajo v LD Radenci 65 članov, katerih povprečna starost je 54 let, njihov cilj pa ni ubijanje divjadi, še manj pa potepuških psov, kar je tudi zakonsko prepovedano, temveč le varovanje okolja in narave ter skrb za stalež divjadi.

„Pravzaprav si vsi prizadevamo za varno življenje ter varovanje okolja in narave. Zato so postavljeni temelji dobrega in dolgoročnega sodelovanja, ki bo gotovo koristilo vsem“, je bila splošna ugotovitev vseh prisotnih.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno S skupnimi močmi do zaščite narave in divjadi