Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

S skupnimi močmi do zaščite narave in divjadi

 

Srečali so se lovski čuvaji, policisti in občinski redarji

LD RadenciZavedajoč se dejstva, da za naravno okolje moramo skrbeti prav vsi, je vodstvo Lovske družine Radenci, katere starešina je Anton Šafarič, organiziralo aktualno spoznavno srečanje in pogovor, na katerem so poleg vodstva zelene bratovščine in lovskih čuvajev, povabili tudi predstavnike lokalne skupnosti, policije in medobčinskega inšpektorata. V ospredju pogovora, ki je potekal v lovskem domu Jež v Boračevi, so bile teme s področja zaščite naravnega okolja in divjadi, v poznejšem sproščenem klepetu, ki je sledil uradnemu delu srečanja, so prisotni izmenjali izkušnje o svojih videnjih problematike. In ugotovili so, da je lažje sodelovati če se vsi zainteresirani dobro poznajo in si zaupajo. Zato so vsi ugotovili, da je koristno že to, da so se srečali v tej sestavi, prepričani pa so tudi, da bodo s skupnimi močmi lahko veliko naredili, kar bo koristilo prav vsem. Poslej bodo lovci „odkrivali“ nasade konoplje, divja odlagališča in druga onesnaževanja okolja, policisti in redarji pa bodo sankcionirali vse, ki tako ali drugače ogrožajo in uničujejo naravo, okolje in divjad...

Na srečanju, ki ga je vodil starešina LD Radenci Anton Šafarič, sta predstavnika policije, policijski inšpektor PU Murska Sobota, Boris Rakuša, ter Boris Časar, iz PP Gornja Radgona, sicer vodja VPO Radenci, predvsem spregovorila o škodi po divjadi in na divjadi, o obveščanju o povoženju divjadi, nezakonitem lovu – krivolovu, problematiki potepuških psov ipd. „Pomembno je, da lovci, zlasti čuvaji in starešine spoznajo naše vodje policijskih varnostnih okolišev (VPO), ki so skozi na terenu, ter pomočnike komandirja in komandirja. Vsekakor je dobrodošla tudi izmenjava izkušenj, pogovor o nadaljnjih aktivnostih ipd. Naše poti se prepletajo in gotovo je, da si lahko medsebojno pomagamo, zlasti pri varovanju okolja in narave“, je med drugim menil inšpektor Rakuša, ki je izrazil zadovoljstvo, da se v zadnjem času poglablja sodelovanje med policisti in lovci, sedaj pa tudi z občinskimi redarji, ki naj bi počasi postali lokalni policisti.

Namesto akcije „Očistimo Slovenijo“ je potrebno „očistiti glave“...

Tako Rakuša, kot njegov kolega s PP Gornja Radgona, Boris Časar sta opozorila tudi na vožnjo z motornimi vozili po naravnem okolju, kjer se uničuje narava ob tem pa preganja in straši divjad. Lovce, zlasti lovske čuvaje pa sta zaprosila, da naj jim pravočasno sporočajo o divjih odlagališčih in podobnih kršitvah v naravnem okolju. „Tudi ko gre za potepuške pse imate lovci veliko informacij s terena. In slednje je potrebno nemudoma sporočiti, ker le takrat imamo dovolj dokazov za uvedbo postopka, neredko tudi raztrgano divjad. Potem celo niti prič ne potrebujemo, v nasprotnem pa je vedno težje dokazati to ali ono kršitev“, je dejal Časar.

Vodja medobčinskega inšpektorata Ljutomer, ki pokriva pet prleških občin, Olga Lukman, ki je pohvalila željo po sodelovanju, je med predstavitvijo inšpektorata, izrazila pričakovanje, da jim bodo lovci, zlasti lovski čuvaji v prihodnje sporočali o potepuških psih, predvsem njihovih lastnikih, ter tudi o divjih odlagališčih. „Če nam boste pravočasno sporočili, kdo so lastniki potepuških psov bomo lažje hitro in učinkovito ukrepali“, je med drugim dejala Lukmanova, ki je še posebej opozorila na neodgovorno ravnanje nekaterih kmetovalcev, ki gnojnico odvažajo na njive tudi ko to ni dovoljeno. Zadovoljstvo, da so se srečali v tej sestavi je izrazil tudi podžupan občine Radenci, sicer tudi sam lovec, Janez Konrad, ki je dejal, da je zakonodaja na tem področju urejena, potrebno pa jo je samo izvajati. „Večina nas sploh ne potrebuje zakonov, saj jih ne kršimo, tisti drugi pa jih bodo upoštevali šele, ko bodo to čutili v žepu. Žal smo ljudje takšni, da ne želimo povedati kdo izmed sosedov ali sorodnikov krši zakonodajo, po drugi strani pa bi radi, da jih sankcioniramo. Ko gre za onesnaževanje okolja bi bolj kot akcije 'očistimo Slovenijo' potrebovali akcije 'operimo možgane' nekaterih nepridipravov. In ko jih bomo udarili po žepu se bo stanje začelo spreminjati na bolje“, je dejal podžupan Konrad, ki je občinske redarje opozoril, da njihova prioriteta ni kaznovanje lažjih prometnih prekrškov, temveč naj gredo malo v naravo, kjer tudi lahko najdejo kršitelje. Dodal pa je tudi, da odvoz odpadkov v naravo sploh ni potreben, saj so občine poskrbele za ustrezno ravnanje z odpadki.

Predsednik ZLD Prlekije Anton Holc je prepričan, da bodo lovci, podobno kot s policisti, poslej dobro sodelovali tudi z redarji iz ljutomerskega in radgonskega medobčinskega inšpektorata. Vesel bi bil, če bi občani vedeli koga lahko pokličejo, ko gre za kakšno kršitev v naravi, ker brez ustreznih prič ni možno ustrezno ukrepati. Sam je celo omenil, da je s skrivno video kamero posnel potepuškega psa, ki je „obiskal“ njihovo krmišče za divjad, a kaj ko takšen posnetek na sodišču ni veljaven. Holca še posebej moti vožnja po naravnem okolju, ter izlivanje gnojnice v času, ko je to prepovedano. Vodja lovskih čuvajev LD Radenci, Marko Miljevič, ne vidi težav v sporočanju informacij „iz narave“, potrebno pa je vedeti, kdaj in koga lahko pokličejo. Zato je pozdravil odločitev prisotnih redarjev in policistov, da so zaupali osebne telefonske številke, ki bodo poslej dosegljive v vsakem času.

Po slišanem na srečanju v Boračevi lahko sklepamo, da bodo lovci poslej več pomagali redarjem in policistom, slednji pa zeleni bratovščini. Lovski čuvaji se namreč veliko gibljejo po gozdovih in sploh naravnem okolju, kjer nepridipravi, poleg uničevanja okolja, bodisi z motornimi vozili bodisi s smetmi, med katerimi ne manjka nevarnih odpadkov, med drugim gojijo indijsko konopljo in podobne prepovedane substance. In tukaj lahko lovci obvestijo policiste, predvsem vodje VPO, s katerimi naj bi se v bodoče več srečevali, pogovarjali in z njimi sodelovali. Po drugi strani pa bi lahko policisti in redarji ustrezno ukrepali. „Naš cilj je predvsem zatiranje krivolova, ki ga je žal še vedno veliko. Ob tem je tukaj velika problematika potepuških psov, kjer smo sami zakonsko omejeni. Policisti pa lahko, preko VURS ali drugače, ugotavljajo za čigave pse gre. Ugotavljamo, da je potepuških psov v naravnem okolju izjemno veliko. Seveda psi niso krivi temveč zlasti malomarnost njihovih lastnikov in tukaj je treba lastnika 'udariti' po žepu, tako da bo za svojo žival pozneje poskrbel. Prav potepuški psi povzročajo še več povoženj divjadi, zlasti srnjadi, ki pognana s strani psov brezglavo beži in potem konča pod kolesi motornih vozil. Tukaj pa potem ni samo škoda povožene živali, temveč tudi škoda na vozilu, nevarnost za druge udeležence v prometu ipd.“, je med drugim dejal starešina LD Radenci Anton Šafarič, ki je enako kot predsednik Zveze lovskih družin Prlekija, v kateri je osem lovskih družin, Anton Holc, obljubil da bodo lovci, predvsem lovski čuvaji, obveščali policiste in redarje, o divjih odlagališčih in drugih zaznavah v gozdovih in sploh naravnem okolju, saj se tudi lovci borijo za ohranitev naravnega okolja.

„ Varovanje nravnega okolja in staleža divjadi je skrb vseh nas in ne le lovcev. Zato ocenjujem za koristno, da se srečamo in spregovorimo kakšno besedo v korist dobrega sodelovanja z željo po ohranitvi in izboljšanju prostora in življenjskih pogojev za divjad, ter po ohranitvi naravnega okolja v celoti, bodisi pred tistimi, ki ga uničujejo z odmetavanjem različnih odpadkov, divjo vožnjo v naravi ipd. Veseli smo, da so se pogovora udeležili predstavniki vseh zainteresiranih strani, saj sem prepričan, da bomo na ta način še lažje in boljše sodelovali, vse v korist narave, okolja in divjadi. Posebej je dobro vzpostaviti boljše sodelovanje in zaupanje s policijo in redarstvom. Že pred tem smo imeli podobno srečanje in pogovor tudi z lastniki zemljišč in gozdov, kjer smo močno izboljšali medsebojne odnose, tako da več ni nobenih konfliktov“, nam je povedal starešina LD Šafarič, ki dodaja, da je vedno dobrodošlo sodelovanje, ki koristi varovanju naravnega okolja in s tem staleža divjadi. Ob tem je dejal, da imajo v LD Radenci 65 članov, katerih povprečna starost je 54 let, njihov cilj pa ni ubijanje divjadi, še manj pa potepuških psov, kar je tudi zakonsko prepovedano, temveč le varovanje okolja in narave ter skrb za stalež divjadi.

„Pravzaprav si vsi prizadevamo za varno življenje ter varovanje okolja in narave. Zato so postavljeni temelji dobrega in dolgoročnega sodelovanja, ki bo gotovo koristilo vsem“, je bila splošna ugotovitev vseh prisotnih.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno S skupnimi močmi do zaščite narave in divjadi