S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ugasnil je mešani pevski zbor Radenske

 

Po 34 letih uspešnega nastopanja je prenehal delovati en najbolj prepoznavnih pevskih zborov na severovzhodu države

MePZ RadenskaTisto kar so napovedovali že ob izteku lanskega leta, se je sedaj tudi zgodilo: Ugasnil je namreč Mešani pevski zbor (MePZ) Radenska. Na skupščini društva, ki je potekala v gostilni Park v Radencih so prisotni pevci in člani soglasno sprejeli sklep o prenehanju delovanja zbora in sočasno tudi Kulturnega društva MePZ Radenska. S solznimi očmi je aktualna, torej zadnja predsednica zbora in društva Zdenka Filipič povedala, da zbor, ki je prepeval več kot tri desetletja na približno štiristo samostojnih koncertih, krajših nastopih, na prireditvah, pevskih revijah, proslavah, žalnih slovesnostih, na gostovanjih v Hrvaški, Avstriji, Madžarski in prejel občinsko priznanje za 30 let delovanja, na žalost ne more več obstajati.

Glavna sponzorica Radenska, čigavo ime je pevski zbor ponosno nosil od leta 1979, ni več tisto kar je nekoč bila, saj je kapitalizem tudi v kulturi naredil svoje, in sedaj se žalostno končuje lepa zgodovina pomembnega kulturnega društva, ki je zaznamovalo zadnja desetletja zborovskega petja, ne le v Pomurju in Slovenskih goricah temveč tudi širše po Sloveniji in onkraj meja.

Zapeli so zadnjo pesem in se s solznimi očmi poslovili

Večna borba za finančna sredstva, težava je bila tudi pri kvalitetnem kadru, tako, da so v zboru peli tudi pevci iz sosednjih občin, je tako povzročila najverjetneje izgubo volje do organiziranega petja. Filipičeva se je kljub vsemu zahvalila glasbenemu pedagogu Tomažu Kuharju, ki je zbor vodil skoraj tri desetletja, seveda tudi desetinam bivših in sedanjih pevk in pevcev, a druge kot „zapreti“ delovanje zbora in društva ni bilo. Preden so se pevci, ob koncu zadnje skupščine, posladkali z veliko torto, ki jo je naredila članica društva in pevka Ljudmila Kovačič, na kateri je bil napis »Še eno si zapojmo« so resnično z veseljem zapeli še zadnjo pesem, ter se s solznimi očmi poslovili. Mnogi izmed njih pa bodo gotovo peli še naprej, saj bi bilo škoda, če jih ne bi več bilo na zborovskih odrih, vsaj v drugih zborih.

MePZ Radenska, ki je v minulih letih doživel kar nekaj „prenove“, je sicer uspešno deloval že dobrih 30 let, saj je bil ustanovljen leta 1979. Prvi zborovodja je bil Rudi Lilek, nato tri leta Marija Dukarič, in od leta 1983 Tomaž Kuhar. V 34 letih delovanja se je v zboru zvrstilo preko 75 pevk in pevcev iz širšega območja Pomurja in Štajerske, v „zaključni“ sezoni pa jih je v zboru prepevalo še kakšnih 20. Njihovo petje marsikoga prevzame tudi zato, ker ob pesmi njihove oči žarijo, ker njihova srca utripajo. Utripajo v ritmu, ki ga je ustvaril skladatelj, ki mu je čar doživetja s svojim znanjem pomagal iz not izvabiti izjemni pevovodja Tomaž Kuhar, ki so mu pravi značaj s svojimi glasovi in s svojo dušo podelili prav vsi, pevke in pevci. Nemogoče je prešteti, kolikokrat so vsi skupaj in vsak sam podoživeli to čarobnost, odkar del svojih življenj namenja pevskim druženjem. MePZ Radenska, ki je vedno in povsod dobrodošel, je sicer nastal z združitvijo moškega in ženskega pevskega zbora, ko sta si podala roke v sezoni 1980/81. Številčno močen in glasovno ubran zbor je imel ljudi, ki so po vsakdanjem napornem delu žrtvovali svoj prosti čas in našli voljo za pevske vaje. To so ljudje z idealom v srcu, z veliko željo, da posredujejo ljubiteljem zborovskega petja pesem, ki je neizmerljiva lepota, ob kateri se umirijo skrbi in bolečine srca. Njihovo nepisano vodilo je, da „kdor poje rad, bo v srcu vedno mlad“ in „Pesem je spremljevalka našega življenja od zibelke do groba“.

Repertoar zbora zajema nad 200 pesmi, ki segajo v dobo renesanse in romantike, pa vse do sodobnih skladb. Največji delež imajo priredbe ljudskih pesmi slovenskih avtorjev, od Prekmurja, Prlekije, Štajerske in Koroške, do Dolenjske in Primorske. Zbor se ponaša z več kot 300 samostojnih celovečernih koncertov, in več kot 200 krajših nastopov ob mnogih svečanostih in proslavah, ki so se zvrstile v domačem kraju in širši regiji. Gostovali so tudi v sosednjih državah; Avstriji, Madžarski, Hrvaški, posebej pa so jim v spominu ostali koncerti in druženja z zbori iz: Ljutomera, Ptuja, Gorišnice, Grajene, Laškega, Vrhnike, Murske Sobote, Velike Polane, Puconcev, Šempasa, Ravnice, Gornjega Senika ipd. Posneli so tudi lastno zgoščenko z naslovom „Pesmi radenskih vrelcev“ za spomin na kulturno zgodovino domačega kraja in regije.

Zborovodja Tomaž Kuhar je vsem poznan kot veliki ljubitelj glasbe, ustvarjalen in uspešen učitelj ter iskren prijatelj vsem članom in članicam zbora. Kako tudi ne, saj z zborom vztraja že četrt stoletja in je edini »član«, ki ni manjkal na nobeni vaji. Z nami se veseli, vse bodri, vzpodbuja, s pevkami in pevci deli zadovoljstvo ob uspešnih nastopih, jih tolaži ob spodrsljajih. »Pesem vedno prihaja v dušo in srce. Želimo si, da bi lepa slovenska zborovska pesem še dolgo zvenela ob vznožju kapelskih goric in okrog vrelcev mineralne vode radenska, saj pesem prinaša smehljaj na usta in srečo v srce. Pesem je kot čudežni plašč, pod katerega se zatekamo v veselju in žalosti, v sreči in trpljenju. Tak čudežni plašč pa je tudi vsak koncert, saj se tja zatikamo vsi, ki smo žejni lepih in novih melodij, v globokem prepričanju, da se bomo prav na koncertu tudi bogato odžejali«, poudarjajo pevke in pevci sedaj že bivšega MePZ Radenska. In vsi oni bodo gotovo še naprej prepevali, a žal nikoli več ne pod skupnim imenom zbora, ki je desetletja slovel pod okriljem „treh srčkov“.

Tudi radenska in sploh voda iz Radencev bo še naprej tekla, milijoni ljudi po Sloveniji in tujini jo bodo pili, a žal če lastniki kapitala ne bodo razmišljali tudi o kulturi, petju in sploh o okolju, tudi njihovi „trije srčki“ ne bodo več tako „okusni“...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ugasnil je mešani pevski zbor Radenske