Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ugasnil je mešani pevski zbor Radenske

 

Po 34 letih uspešnega nastopanja je prenehal delovati en najbolj prepoznavnih pevskih zborov na severovzhodu države

MePZ RadenskaTisto kar so napovedovali že ob izteku lanskega leta, se je sedaj tudi zgodilo: Ugasnil je namreč Mešani pevski zbor (MePZ) Radenska. Na skupščini društva, ki je potekala v gostilni Park v Radencih so prisotni pevci in člani soglasno sprejeli sklep o prenehanju delovanja zbora in sočasno tudi Kulturnega društva MePZ Radenska. S solznimi očmi je aktualna, torej zadnja predsednica zbora in društva Zdenka Filipič povedala, da zbor, ki je prepeval več kot tri desetletja na približno štiristo samostojnih koncertih, krajših nastopih, na prireditvah, pevskih revijah, proslavah, žalnih slovesnostih, na gostovanjih v Hrvaški, Avstriji, Madžarski in prejel občinsko priznanje za 30 let delovanja, na žalost ne more več obstajati.

Glavna sponzorica Radenska, čigavo ime je pevski zbor ponosno nosil od leta 1979, ni več tisto kar je nekoč bila, saj je kapitalizem tudi v kulturi naredil svoje, in sedaj se žalostno končuje lepa zgodovina pomembnega kulturnega društva, ki je zaznamovalo zadnja desetletja zborovskega petja, ne le v Pomurju in Slovenskih goricah temveč tudi širše po Sloveniji in onkraj meja.

Zapeli so zadnjo pesem in se s solznimi očmi poslovili

Večna borba za finančna sredstva, težava je bila tudi pri kvalitetnem kadru, tako, da so v zboru peli tudi pevci iz sosednjih občin, je tako povzročila najverjetneje izgubo volje do organiziranega petja. Filipičeva se je kljub vsemu zahvalila glasbenemu pedagogu Tomažu Kuharju, ki je zbor vodil skoraj tri desetletja, seveda tudi desetinam bivših in sedanjih pevk in pevcev, a druge kot „zapreti“ delovanje zbora in društva ni bilo. Preden so se pevci, ob koncu zadnje skupščine, posladkali z veliko torto, ki jo je naredila članica društva in pevka Ljudmila Kovačič, na kateri je bil napis »Še eno si zapojmo« so resnično z veseljem zapeli še zadnjo pesem, ter se s solznimi očmi poslovili. Mnogi izmed njih pa bodo gotovo peli še naprej, saj bi bilo škoda, če jih ne bi več bilo na zborovskih odrih, vsaj v drugih zborih.

MePZ Radenska, ki je v minulih letih doživel kar nekaj „prenove“, je sicer uspešno deloval že dobrih 30 let, saj je bil ustanovljen leta 1979. Prvi zborovodja je bil Rudi Lilek, nato tri leta Marija Dukarič, in od leta 1983 Tomaž Kuhar. V 34 letih delovanja se je v zboru zvrstilo preko 75 pevk in pevcev iz širšega območja Pomurja in Štajerske, v „zaključni“ sezoni pa jih je v zboru prepevalo še kakšnih 20. Njihovo petje marsikoga prevzame tudi zato, ker ob pesmi njihove oči žarijo, ker njihova srca utripajo. Utripajo v ritmu, ki ga je ustvaril skladatelj, ki mu je čar doživetja s svojim znanjem pomagal iz not izvabiti izjemni pevovodja Tomaž Kuhar, ki so mu pravi značaj s svojimi glasovi in s svojo dušo podelili prav vsi, pevke in pevci. Nemogoče je prešteti, kolikokrat so vsi skupaj in vsak sam podoživeli to čarobnost, odkar del svojih življenj namenja pevskim druženjem. MePZ Radenska, ki je vedno in povsod dobrodošel, je sicer nastal z združitvijo moškega in ženskega pevskega zbora, ko sta si podala roke v sezoni 1980/81. Številčno močen in glasovno ubran zbor je imel ljudi, ki so po vsakdanjem napornem delu žrtvovali svoj prosti čas in našli voljo za pevske vaje. To so ljudje z idealom v srcu, z veliko željo, da posredujejo ljubiteljem zborovskega petja pesem, ki je neizmerljiva lepota, ob kateri se umirijo skrbi in bolečine srca. Njihovo nepisano vodilo je, da „kdor poje rad, bo v srcu vedno mlad“ in „Pesem je spremljevalka našega življenja od zibelke do groba“.

Repertoar zbora zajema nad 200 pesmi, ki segajo v dobo renesanse in romantike, pa vse do sodobnih skladb. Največji delež imajo priredbe ljudskih pesmi slovenskih avtorjev, od Prekmurja, Prlekije, Štajerske in Koroške, do Dolenjske in Primorske. Zbor se ponaša z več kot 300 samostojnih celovečernih koncertov, in več kot 200 krajših nastopov ob mnogih svečanostih in proslavah, ki so se zvrstile v domačem kraju in širši regiji. Gostovali so tudi v sosednjih državah; Avstriji, Madžarski, Hrvaški, posebej pa so jim v spominu ostali koncerti in druženja z zbori iz: Ljutomera, Ptuja, Gorišnice, Grajene, Laškega, Vrhnike, Murske Sobote, Velike Polane, Puconcev, Šempasa, Ravnice, Gornjega Senika ipd. Posneli so tudi lastno zgoščenko z naslovom „Pesmi radenskih vrelcev“ za spomin na kulturno zgodovino domačega kraja in regije.

Zborovodja Tomaž Kuhar je vsem poznan kot veliki ljubitelj glasbe, ustvarjalen in uspešen učitelj ter iskren prijatelj vsem članom in članicam zbora. Kako tudi ne, saj z zborom vztraja že četrt stoletja in je edini »član«, ki ni manjkal na nobeni vaji. Z nami se veseli, vse bodri, vzpodbuja, s pevkami in pevci deli zadovoljstvo ob uspešnih nastopih, jih tolaži ob spodrsljajih. »Pesem vedno prihaja v dušo in srce. Želimo si, da bi lepa slovenska zborovska pesem še dolgo zvenela ob vznožju kapelskih goric in okrog vrelcev mineralne vode radenska, saj pesem prinaša smehljaj na usta in srečo v srce. Pesem je kot čudežni plašč, pod katerega se zatekamo v veselju in žalosti, v sreči in trpljenju. Tak čudežni plašč pa je tudi vsak koncert, saj se tja zatikamo vsi, ki smo žejni lepih in novih melodij, v globokem prepričanju, da se bomo prav na koncertu tudi bogato odžejali«, poudarjajo pevke in pevci sedaj že bivšega MePZ Radenska. In vsi oni bodo gotovo še naprej prepevali, a žal nikoli več ne pod skupnim imenom zbora, ki je desetletja slovel pod okriljem „treh srčkov“.

Tudi radenska in sploh voda iz Radencev bo še naprej tekla, milijoni ljudi po Sloveniji in tujini jo bodo pili, a žal če lastniki kapitala ne bodo razmišljali tudi o kulturi, petju in sploh o okolju, tudi njihovi „trije srčki“ ne bodo več tako „okusni“...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ugasnil je mešani pevski zbor Radenske