Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ugasnil je mešani pevski zbor Radenske

 

Po 34 letih uspešnega nastopanja je prenehal delovati en najbolj prepoznavnih pevskih zborov na severovzhodu države

MePZ RadenskaTisto kar so napovedovali že ob izteku lanskega leta, se je sedaj tudi zgodilo: Ugasnil je namreč Mešani pevski zbor (MePZ) Radenska. Na skupščini društva, ki je potekala v gostilni Park v Radencih so prisotni pevci in člani soglasno sprejeli sklep o prenehanju delovanja zbora in sočasno tudi Kulturnega društva MePZ Radenska. S solznimi očmi je aktualna, torej zadnja predsednica zbora in društva Zdenka Filipič povedala, da zbor, ki je prepeval več kot tri desetletja na približno štiristo samostojnih koncertih, krajših nastopih, na prireditvah, pevskih revijah, proslavah, žalnih slovesnostih, na gostovanjih v Hrvaški, Avstriji, Madžarski in prejel občinsko priznanje za 30 let delovanja, na žalost ne more več obstajati.

Glavna sponzorica Radenska, čigavo ime je pevski zbor ponosno nosil od leta 1979, ni več tisto kar je nekoč bila, saj je kapitalizem tudi v kulturi naredil svoje, in sedaj se žalostno končuje lepa zgodovina pomembnega kulturnega društva, ki je zaznamovalo zadnja desetletja zborovskega petja, ne le v Pomurju in Slovenskih goricah temveč tudi širše po Sloveniji in onkraj meja.

Zapeli so zadnjo pesem in se s solznimi očmi poslovili

Večna borba za finančna sredstva, težava je bila tudi pri kvalitetnem kadru, tako, da so v zboru peli tudi pevci iz sosednjih občin, je tako povzročila najverjetneje izgubo volje do organiziranega petja. Filipičeva se je kljub vsemu zahvalila glasbenemu pedagogu Tomažu Kuharju, ki je zbor vodil skoraj tri desetletja, seveda tudi desetinam bivših in sedanjih pevk in pevcev, a druge kot „zapreti“ delovanje zbora in društva ni bilo. Preden so se pevci, ob koncu zadnje skupščine, posladkali z veliko torto, ki jo je naredila članica društva in pevka Ljudmila Kovačič, na kateri je bil napis »Še eno si zapojmo« so resnično z veseljem zapeli še zadnjo pesem, ter se s solznimi očmi poslovili. Mnogi izmed njih pa bodo gotovo peli še naprej, saj bi bilo škoda, če jih ne bi več bilo na zborovskih odrih, vsaj v drugih zborih.

MePZ Radenska, ki je v minulih letih doživel kar nekaj „prenove“, je sicer uspešno deloval že dobrih 30 let, saj je bil ustanovljen leta 1979. Prvi zborovodja je bil Rudi Lilek, nato tri leta Marija Dukarič, in od leta 1983 Tomaž Kuhar. V 34 letih delovanja se je v zboru zvrstilo preko 75 pevk in pevcev iz širšega območja Pomurja in Štajerske, v „zaključni“ sezoni pa jih je v zboru prepevalo še kakšnih 20. Njihovo petje marsikoga prevzame tudi zato, ker ob pesmi njihove oči žarijo, ker njihova srca utripajo. Utripajo v ritmu, ki ga je ustvaril skladatelj, ki mu je čar doživetja s svojim znanjem pomagal iz not izvabiti izjemni pevovodja Tomaž Kuhar, ki so mu pravi značaj s svojimi glasovi in s svojo dušo podelili prav vsi, pevke in pevci. Nemogoče je prešteti, kolikokrat so vsi skupaj in vsak sam podoživeli to čarobnost, odkar del svojih življenj namenja pevskim druženjem. MePZ Radenska, ki je vedno in povsod dobrodošel, je sicer nastal z združitvijo moškega in ženskega pevskega zbora, ko sta si podala roke v sezoni 1980/81. Številčno močen in glasovno ubran zbor je imel ljudi, ki so po vsakdanjem napornem delu žrtvovali svoj prosti čas in našli voljo za pevske vaje. To so ljudje z idealom v srcu, z veliko željo, da posredujejo ljubiteljem zborovskega petja pesem, ki je neizmerljiva lepota, ob kateri se umirijo skrbi in bolečine srca. Njihovo nepisano vodilo je, da „kdor poje rad, bo v srcu vedno mlad“ in „Pesem je spremljevalka našega življenja od zibelke do groba“.

Repertoar zbora zajema nad 200 pesmi, ki segajo v dobo renesanse in romantike, pa vse do sodobnih skladb. Največji delež imajo priredbe ljudskih pesmi slovenskih avtorjev, od Prekmurja, Prlekije, Štajerske in Koroške, do Dolenjske in Primorske. Zbor se ponaša z več kot 300 samostojnih celovečernih koncertov, in več kot 200 krajših nastopov ob mnogih svečanostih in proslavah, ki so se zvrstile v domačem kraju in širši regiji. Gostovali so tudi v sosednjih državah; Avstriji, Madžarski, Hrvaški, posebej pa so jim v spominu ostali koncerti in druženja z zbori iz: Ljutomera, Ptuja, Gorišnice, Grajene, Laškega, Vrhnike, Murske Sobote, Velike Polane, Puconcev, Šempasa, Ravnice, Gornjega Senika ipd. Posneli so tudi lastno zgoščenko z naslovom „Pesmi radenskih vrelcev“ za spomin na kulturno zgodovino domačega kraja in regije.

Zborovodja Tomaž Kuhar je vsem poznan kot veliki ljubitelj glasbe, ustvarjalen in uspešen učitelj ter iskren prijatelj vsem članom in članicam zbora. Kako tudi ne, saj z zborom vztraja že četrt stoletja in je edini »član«, ki ni manjkal na nobeni vaji. Z nami se veseli, vse bodri, vzpodbuja, s pevkami in pevci deli zadovoljstvo ob uspešnih nastopih, jih tolaži ob spodrsljajih. »Pesem vedno prihaja v dušo in srce. Želimo si, da bi lepa slovenska zborovska pesem še dolgo zvenela ob vznožju kapelskih goric in okrog vrelcev mineralne vode radenska, saj pesem prinaša smehljaj na usta in srečo v srce. Pesem je kot čudežni plašč, pod katerega se zatekamo v veselju in žalosti, v sreči in trpljenju. Tak čudežni plašč pa je tudi vsak koncert, saj se tja zatikamo vsi, ki smo žejni lepih in novih melodij, v globokem prepričanju, da se bomo prav na koncertu tudi bogato odžejali«, poudarjajo pevke in pevci sedaj že bivšega MePZ Radenska. In vsi oni bodo gotovo še naprej prepevali, a žal nikoli več ne pod skupnim imenom zbora, ki je desetletja slovel pod okriljem „treh srčkov“.

Tudi radenska in sploh voda iz Radencev bo še naprej tekla, milijoni ljudi po Sloveniji in tujini jo bodo pili, a žal če lastniki kapitala ne bodo razmišljali tudi o kulturi, petju in sploh o okolju, tudi njihovi „trije srčki“ ne bodo več tako „okusni“...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ugasnil je mešani pevski zbor Radenske