Biserno poroko sta obhajala zakonca Neuvirt iz Pesnice pri Mariboru

Biserna poroka NeuvirtČeprav je bil Anton, ki so ga mnogi klicali Tone, Neuvirt, Pesničan, ga pozna veliko širši ljudi na severovzhodu držve. Poznajo ga predvsem po njegovi glasbeni skupini Neuvirtova pihalna godba, s katero je nastopal na številnih prireditvah v bližnji in daljni okolici. Najbolj ga poznajo po igranju na novih mašah ali primicijah in igranju v cerkvah ob slovesnih dogodkih, žegnanjih ali večjih cerkvenih praznikih. Ko so zaigrali Neuvitrovi muzikanti, tako so ljudje rekli, so bile cerkve nabito polne. Njihova glasba pa je globoko odmevala v akustičnih prostorih cerkva.

Slavni glasbenik Tone in njegova Ana obeležila 60 let poroke

Viktor Zemljič s svojo salamo najbolj prepričal komisijo

23. Pomurska salamiadaV deželi treh src, v Radencih in okolici, je vse bilo v znamenju tradicionalne, sedaj že 23. Pomurske salamiade „Radenci 2019". Prireditev, ki se je v soboto, z razglasitvijo rezultatov in posebno slovesnostjo zaključila v restavraciji hotela Radin v Radencih, je ob podpori prijateljev in poslovnih partnerjev, pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom Karmen Žibret Kavčič, Viktorja Zamuda, Emila Šmida, Franca Šadla, Dejana Beriča... Vse skupaj se je začelo že sredi tedna, ko so v gostišču Erinox v Radencih, zbirali vzorce, naslednji dan je v hotelu Izvir potekalo ocenjevanje, nato pa še v soboto, posebna prireditev z razglasitvijo rezultatov, na kateri se je poleg tekmovalcev in njihovih svojcev udeležilo veliko drugih obiskovalcev. Vsi so lahko brezplačno poskusili ocenjene salame, ter se malo pozabavali. Za prijeten večer so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Grajana, ter ansambel Štrk...

Na 23. pomurski salamiadi sodelovalo 45 izdelovalcev salam z 59 vzorci

Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ugasnil je mešani pevski zbor Radenske

 

Po 34 letih uspešnega nastopanja je prenehal delovati en najbolj prepoznavnih pevskih zborov na severovzhodu države

MePZ RadenskaTisto kar so napovedovali že ob izteku lanskega leta, se je sedaj tudi zgodilo: Ugasnil je namreč Mešani pevski zbor (MePZ) Radenska. Na skupščini društva, ki je potekala v gostilni Park v Radencih so prisotni pevci in člani soglasno sprejeli sklep o prenehanju delovanja zbora in sočasno tudi Kulturnega društva MePZ Radenska. S solznimi očmi je aktualna, torej zadnja predsednica zbora in društva Zdenka Filipič povedala, da zbor, ki je prepeval več kot tri desetletja na približno štiristo samostojnih koncertih, krajših nastopih, na prireditvah, pevskih revijah, proslavah, žalnih slovesnostih, na gostovanjih v Hrvaški, Avstriji, Madžarski in prejel občinsko priznanje za 30 let delovanja, na žalost ne more več obstajati.

Glavna sponzorica Radenska, čigavo ime je pevski zbor ponosno nosil od leta 1979, ni več tisto kar je nekoč bila, saj je kapitalizem tudi v kulturi naredil svoje, in sedaj se žalostno končuje lepa zgodovina pomembnega kulturnega društva, ki je zaznamovalo zadnja desetletja zborovskega petja, ne le v Pomurju in Slovenskih goricah temveč tudi širše po Sloveniji in onkraj meja.

Zapeli so zadnjo pesem in se s solznimi očmi poslovili

Večna borba za finančna sredstva, težava je bila tudi pri kvalitetnem kadru, tako, da so v zboru peli tudi pevci iz sosednjih občin, je tako povzročila najverjetneje izgubo volje do organiziranega petja. Filipičeva se je kljub vsemu zahvalila glasbenemu pedagogu Tomažu Kuharju, ki je zbor vodil skoraj tri desetletja, seveda tudi desetinam bivših in sedanjih pevk in pevcev, a druge kot „zapreti“ delovanje zbora in društva ni bilo. Preden so se pevci, ob koncu zadnje skupščine, posladkali z veliko torto, ki jo je naredila članica društva in pevka Ljudmila Kovačič, na kateri je bil napis »Še eno si zapojmo« so resnično z veseljem zapeli še zadnjo pesem, ter se s solznimi očmi poslovili. Mnogi izmed njih pa bodo gotovo peli še naprej, saj bi bilo škoda, če jih ne bi več bilo na zborovskih odrih, vsaj v drugih zborih.

MePZ Radenska, ki je v minulih letih doživel kar nekaj „prenove“, je sicer uspešno deloval že dobrih 30 let, saj je bil ustanovljen leta 1979. Prvi zborovodja je bil Rudi Lilek, nato tri leta Marija Dukarič, in od leta 1983 Tomaž Kuhar. V 34 letih delovanja se je v zboru zvrstilo preko 75 pevk in pevcev iz širšega območja Pomurja in Štajerske, v „zaključni“ sezoni pa jih je v zboru prepevalo še kakšnih 20. Njihovo petje marsikoga prevzame tudi zato, ker ob pesmi njihove oči žarijo, ker njihova srca utripajo. Utripajo v ritmu, ki ga je ustvaril skladatelj, ki mu je čar doživetja s svojim znanjem pomagal iz not izvabiti izjemni pevovodja Tomaž Kuhar, ki so mu pravi značaj s svojimi glasovi in s svojo dušo podelili prav vsi, pevke in pevci. Nemogoče je prešteti, kolikokrat so vsi skupaj in vsak sam podoživeli to čarobnost, odkar del svojih življenj namenja pevskim druženjem. MePZ Radenska, ki je vedno in povsod dobrodošel, je sicer nastal z združitvijo moškega in ženskega pevskega zbora, ko sta si podala roke v sezoni 1980/81. Številčno močen in glasovno ubran zbor je imel ljudi, ki so po vsakdanjem napornem delu žrtvovali svoj prosti čas in našli voljo za pevske vaje. To so ljudje z idealom v srcu, z veliko željo, da posredujejo ljubiteljem zborovskega petja pesem, ki je neizmerljiva lepota, ob kateri se umirijo skrbi in bolečine srca. Njihovo nepisano vodilo je, da „kdor poje rad, bo v srcu vedno mlad“ in „Pesem je spremljevalka našega življenja od zibelke do groba“.

Repertoar zbora zajema nad 200 pesmi, ki segajo v dobo renesanse in romantike, pa vse do sodobnih skladb. Največji delež imajo priredbe ljudskih pesmi slovenskih avtorjev, od Prekmurja, Prlekije, Štajerske in Koroške, do Dolenjske in Primorske. Zbor se ponaša z več kot 300 samostojnih celovečernih koncertov, in več kot 200 krajših nastopov ob mnogih svečanostih in proslavah, ki so se zvrstile v domačem kraju in širši regiji. Gostovali so tudi v sosednjih državah; Avstriji, Madžarski, Hrvaški, posebej pa so jim v spominu ostali koncerti in druženja z zbori iz: Ljutomera, Ptuja, Gorišnice, Grajene, Laškega, Vrhnike, Murske Sobote, Velike Polane, Puconcev, Šempasa, Ravnice, Gornjega Senika ipd. Posneli so tudi lastno zgoščenko z naslovom „Pesmi radenskih vrelcev“ za spomin na kulturno zgodovino domačega kraja in regije.

Zborovodja Tomaž Kuhar je vsem poznan kot veliki ljubitelj glasbe, ustvarjalen in uspešen učitelj ter iskren prijatelj vsem članom in članicam zbora. Kako tudi ne, saj z zborom vztraja že četrt stoletja in je edini »član«, ki ni manjkal na nobeni vaji. Z nami se veseli, vse bodri, vzpodbuja, s pevkami in pevci deli zadovoljstvo ob uspešnih nastopih, jih tolaži ob spodrsljajih. »Pesem vedno prihaja v dušo in srce. Želimo si, da bi lepa slovenska zborovska pesem še dolgo zvenela ob vznožju kapelskih goric in okrog vrelcev mineralne vode radenska, saj pesem prinaša smehljaj na usta in srečo v srce. Pesem je kot čudežni plašč, pod katerega se zatekamo v veselju in žalosti, v sreči in trpljenju. Tak čudežni plašč pa je tudi vsak koncert, saj se tja zatikamo vsi, ki smo žejni lepih in novih melodij, v globokem prepričanju, da se bomo prav na koncertu tudi bogato odžejali«, poudarjajo pevke in pevci sedaj že bivšega MePZ Radenska. In vsi oni bodo gotovo še naprej prepevali, a žal nikoli več ne pod skupnim imenom zbora, ki je desetletja slovel pod okriljem „treh srčkov“.

Tudi radenska in sploh voda iz Radencev bo še naprej tekla, milijoni ljudi po Sloveniji in tujini jo bodo pili, a žal če lastniki kapitala ne bodo razmišljali tudi o kulturi, petju in sploh o okolju, tudi njihovi „trije srčki“ ne bodo več tako „okusni“...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ugasnil je mešani pevski zbor Radenske