Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bo drevo podrlo stari dvorec?

 

Na nekdanji dvorec Roternturn ali Rotenturm v Gornji Radgoni je padlo drevo

Gradič RotenturnGornja Radgona - Letošnja zima z rekordno količino snega, poleg šoferjev in tistih, ki so ga morali pogosto kidati in odmetavati, ni prizanesla niti nekaterim objektom. Velikansko škodo so utrpeli stanovanjski, predvsem pa gospodarski objekti, a tudi nekateri kulturni in zgodovinski spomeniki. In nekaj podobnega se je pripetilo tudi nekdanjemu dvorcu oz. gradu Roternturn ali Rotenturm, kot so ga nekateri imenovali, ob Apaški cesti v Gornji Radgoni, ki je sosed radgonskega gasilskega doma, na vhodu v mesto iz smeri Maribora.

Na streho levega dela poslopja, ki že tako nosi težko snežno breme, je namreč te dni padlo dokaj debelo in težko drevo, obraščeno z zelenim zajedavcem, bršljanom. V dvorcu, ki ga je zob časa že dodobra načel, sicer živita tudi dva stanovalca, in sedaj, če odgovorni ne bodo hitro odstranili drevesa, ki pritiska na streho, ter streho popravil, bo zanimiv kulturno – zgodovinski objekt kmalu postal popolna razvalina. To pa sploh ni daleč, saj v dvorec menda močno zateka in vse skupaj čedalje hitreje propada že brez pritiska drevesa iz gozda nad samim gradom. In ne bo nobeno presenečenje, če se ta zgodovinska znamenitost pridruži nekaterim gradovom ali dvorcem iz Slovenskih goric, ki so že dokončno porušeni.

Sicer pa nekdanji dvorec Roternturn ali Rotenturm, ki sodi med znamenite radgonske zgradbe, izhaja iz 17 stoletja. Dvorec, ki so ga podrobno opisali v Zgodovinskem glasilu „Gradovi in dvorci v občini Gornja Radgona“, tudi brez novega bremena, najbrž ne bo dolgo vzdržal. Več kot jasno je namreč, da ga tepejo leta in nezainteresiranost odgovornih oz. pomanjkanje denarja, da se ta zgodovinski objekt ohrani kot ena starejših zgradb v mestu Gornja Radgona. Zgradba je sicer že ostala brez znamenitega »turna«, torej brez zvonika, ki je po vsej verjetnosti dal ime zgradbi. Verjetno je imel dvorec zvonik v rdeči barvi in je tako nastalo ime dvorca ali Rotenturm, torej bi lahko to prevedli kot „rdeči zvonik“.

Sploh pa, širše območje občine Gornja Radgona je bilo v preteklosti posejano z gradovi, dvori in dvorci. Gradova večjih razsežnosti in častitljive starosti se nahajata v Gornji Radgoni in Negovi. Radgonskega ohranja sedanji »graščak«, najemnik Milan Hercog, ki ga ima v najemu za (po aneksu k pogodbi) 50 let. Po njegovi zaslugi je grad dobro vzdrževan. Negovski grad je bil deležen EU in državne obnove le na polovici novejšega dela gradu, stari del gradu pa še naprej propada. Dvora, po našem so to bili strelski dvorci, sta se še nahajala v Ivanjševcih ob Ščavnici in na Spodnji Ščavnici, o katerih pa ni več sledu. Ob tem so bili na območju občine Gornja Radgona štirje dvorci, katerim so ljudje rekli gradovi. Stojijo še omenjeni Roternturn, pa Šahenturn, kateri stoji pod pokopališčem v Gornji Radgoni; Kunejov dvorec v Noričkem Vrhu in Koratov dvorec v Črešnjevcih, katerega pa ni več, saj je bil pred nekaj leti porušen...

Gradič Rotenturn v Gornji Radgoni (Podgrad), je v 17. stoletju bil last knezov Eggenbergov. Nato je prešel v posest graških klarisinj in šentlambertskega samostana. Grof Leopold Herberstein ga je kupil okoli leta 1717, leta 1789 grof Franc Jožef Wurmbrand, konec 19. stoletja ga je imel Jožef Deller, pred drugo svetovno vojno pa rodbina Zorzini-Vargazon...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Bo drevo podrlo stari dvorec?