Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Bo drevo podrlo stari dvorec?

 

Na nekdanji dvorec Roternturn ali Rotenturm v Gornji Radgoni je padlo drevo

Gradič RotenturnGornja Radgona - Letošnja zima z rekordno količino snega, poleg šoferjev in tistih, ki so ga morali pogosto kidati in odmetavati, ni prizanesla niti nekaterim objektom. Velikansko škodo so utrpeli stanovanjski, predvsem pa gospodarski objekti, a tudi nekateri kulturni in zgodovinski spomeniki. In nekaj podobnega se je pripetilo tudi nekdanjemu dvorcu oz. gradu Roternturn ali Rotenturm, kot so ga nekateri imenovali, ob Apaški cesti v Gornji Radgoni, ki je sosed radgonskega gasilskega doma, na vhodu v mesto iz smeri Maribora.

Na streho levega dela poslopja, ki že tako nosi težko snežno breme, je namreč te dni padlo dokaj debelo in težko drevo, obraščeno z zelenim zajedavcem, bršljanom. V dvorcu, ki ga je zob časa že dodobra načel, sicer živita tudi dva stanovalca, in sedaj, če odgovorni ne bodo hitro odstranili drevesa, ki pritiska na streho, ter streho popravil, bo zanimiv kulturno – zgodovinski objekt kmalu postal popolna razvalina. To pa sploh ni daleč, saj v dvorec menda močno zateka in vse skupaj čedalje hitreje propada že brez pritiska drevesa iz gozda nad samim gradom. In ne bo nobeno presenečenje, če se ta zgodovinska znamenitost pridruži nekaterim gradovom ali dvorcem iz Slovenskih goric, ki so že dokončno porušeni.

Sicer pa nekdanji dvorec Roternturn ali Rotenturm, ki sodi med znamenite radgonske zgradbe, izhaja iz 17 stoletja. Dvorec, ki so ga podrobno opisali v Zgodovinskem glasilu „Gradovi in dvorci v občini Gornja Radgona“, tudi brez novega bremena, najbrž ne bo dolgo vzdržal. Več kot jasno je namreč, da ga tepejo leta in nezainteresiranost odgovornih oz. pomanjkanje denarja, da se ta zgodovinski objekt ohrani kot ena starejših zgradb v mestu Gornja Radgona. Zgradba je sicer že ostala brez znamenitega »turna«, torej brez zvonika, ki je po vsej verjetnosti dal ime zgradbi. Verjetno je imel dvorec zvonik v rdeči barvi in je tako nastalo ime dvorca ali Rotenturm, torej bi lahko to prevedli kot „rdeči zvonik“.

Sploh pa, širše območje občine Gornja Radgona je bilo v preteklosti posejano z gradovi, dvori in dvorci. Gradova večjih razsežnosti in častitljive starosti se nahajata v Gornji Radgoni in Negovi. Radgonskega ohranja sedanji »graščak«, najemnik Milan Hercog, ki ga ima v najemu za (po aneksu k pogodbi) 50 let. Po njegovi zaslugi je grad dobro vzdrževan. Negovski grad je bil deležen EU in državne obnove le na polovici novejšega dela gradu, stari del gradu pa še naprej propada. Dvora, po našem so to bili strelski dvorci, sta se še nahajala v Ivanjševcih ob Ščavnici in na Spodnji Ščavnici, o katerih pa ni več sledu. Ob tem so bili na območju občine Gornja Radgona štirje dvorci, katerim so ljudje rekli gradovi. Stojijo še omenjeni Roternturn, pa Šahenturn, kateri stoji pod pokopališčem v Gornji Radgoni; Kunejov dvorec v Noričkem Vrhu in Koratov dvorec v Črešnjevcih, katerega pa ni več, saj je bil pred nekaj leti porušen...

Gradič Rotenturn v Gornji Radgoni (Podgrad), je v 17. stoletju bil last knezov Eggenbergov. Nato je prešel v posest graških klarisinj in šentlambertskega samostana. Grof Leopold Herberstein ga je kupil okoli leta 1717, leta 1789 grof Franc Jožef Wurmbrand, konec 19. stoletja ga je imel Jožef Deller, pred drugo svetovno vojno pa rodbina Zorzini-Vargazon...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Bo drevo podrlo stari dvorec?