Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsakdo ima pravico do zdrave in čiste vode!

 

Mag. Dejan Židan: Voda naj ostane javno dobro in ne tržno blago 

VodaPrav v času, ko se bliža 22. marec, ki so ga Združeni narodi razglasili za svetovni dan voda, ki je namenjen predvsem opozarjanju na pomen in vpliv vode na naše življenje in za izboljšanje našega odnosa do voda, poteka največ polemik o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o podeljevanju koncesijskih pogodb za vodo. In medtem, ko so ljudje in tudi strokovna javnost močno prestrašeni, pa gre po mnenju poslanca in najverjetnejšega bodočega ministra za kmetijstvo in okolje, mag. Gregorja Židana, tukaj za „podtaknjeno kukavičje jajce“.

Dejan ŽidanOb tem je Židan na zasedanju strokovnega sveta za kmetijstvo in okolje SD, dejal da Slovenija po njegovem mnenju mora urediti zakonodajo, da bo pitna voda ostala javno dobro, ne pa postala tržno blago. Židan je prepričan, da so z direktivo, ki ima na neki splošni ravni sicer pravilen cilj urediti koncesije, da bodo bolj pregledne in da bo manjša možnost koruptivnih dejanj, lobisti in predstavniki velikih evropskih koncernov uspeli izsiliti nekatere vsebine, od katerih pričakujejo veliko gospodarsko korist za svoje multinacionalke.

Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije: Voda in komunalna ureditev sta človekova pravica...

„Gre zlasti za obvladovanje vodnih virov. Pri tem ne gre le za pitno vodo, temveč tudi za vodo za industrijske namene, energetiko in druga področja“, je prepričan Židan, ki ga veseli, da je znotraj EU nastalo gibanje, ki nasprotuje uveljavitvi direktive, prav tako pa je zadovoljen, da je tudi v Sloveniji prišlo do javne razprave o tem predlogu. „Hočemo, da je voda javno dobro in da to tudi ostane, ne pa da postane tržno blago“, je poudaril Židan in dodal, da bodo v SD bodo nadaljevali z opozarjanjem na škodljive posledice, ki jih prinaša predlog direktive. Slovenska zakonodaja namreč po njegovem mnenje res dopušča privatizacijo upravljanja z vodnimi viri, zato je to področje treba urediti. Slovenska vlada je sicer predlog direktive podprla že februarja lani, medtem pa so številne države članice EU izrazile vsebinske pomisleke. Po vsej Evropi prav zdaj poteka zbiranje podpisov pod državljansko pobudo Pravica do vode, ki Evropsko komisijo poziva k predložitvi ustrezne zakonodaje, ki bi zaščitila vodo kot javno dobro.

Nihče namreč ne sme prezreti, da gre za vodo, naravno dobrino. Čisto pitno vodo pa potrebujemo prav vsi, saj brez vode ni življenja. Voda je strateška dobrina in je omejena naravna dobrina, ki je ne smemo predati v roke zasebnemu kapitalu, katerega osnovni interes in motiv je dobiček, so prepričani v EPSU (Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev), kjer so se odločili, da z institutom »Evropska državljanska pobuda« zahtevajo od Evropske komisije, da predlaga zakonodajo, ki bo izvrševala človekovo pravico do vode in komunalne ureditve, kot jo priznavajo Združeni narodi, ter bo spodbujala zagotavljanje vode in komunalne ureditve kot osnovne javne storitve za vse. Zato tudi Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVPNS), ki je eden izmed članov velike družine ZSSS in član EPSU-ja, ki združuje tudi zaposlene v nekaterih komunalnih dejavnostih, predvsem pa zaposlene v vodnogospodarskih podjetjih in podjetjih za komunalno ureditev sodeluje, oziroma je zadolžen za zbiranje podpisov v Sloveniji.

Majda MaroltKot pravi Majda Marolt iz SKVPNS, ima njihova evropska državljanska pobuda svoj temelj tako v resoluciji Generalne skupščine ZN, s katero je slednja priznala univerzalno človekovo pravico do dostopa do vode in komunalne ureditve, kot tudi v doktrini ostrega varčevanja znotraj EU – v ideji, ki se že dlje časa vsiljuje evropskim državam v težavah ter seveda v predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesij. Po njenem je najbolj zaskrbljujoča zahteva po masovni privatizaciji, s katero naj bi prezadolžene evropske države zmanjšale proračunske primanjkljaje. Države naj bi torej v krizi prodajale svoje sisteme za oskrbo z vodo. Grčiji in Portugalski je že bila postavljena konkretna zahteva, da naj za »krpanje« proračunskih lukenj privatizirajo vodovodna podjetja. „Tudi v Sloveniji je potrebno, da smo še posebej pozorni na tem področju, tudi pri nas se lahko zgodi kaj takega. Tudi nam, naši državi so lahko postavljene podobne zahteve – ta hip še ne, ampak kaj se bo zgodilo, če bomo zaprosili za pomoč“, je prepričana Maroltova.

Kaj pravzaprav želijo doseči z Evropsko državljansko pobudo?

Predvsem zagotovljeno vodo in komunalne storitve za vse v EU, saj verjamejo, da mora EU izvajati človekovo pravico do dostopa do vode, kolikor sta voda in komunalne storitve predmet evropske zakonodaje. EU mora spodbujati nacionalno izvajanje te človekove pravice, tako da določi zavezujoče cilje za vse države članice za doseganje univerzalne pokritosti. Na področju oskrbe s pitno vodo v Sloveniji imamo že dolgoletne izkušnje in tradicijo, veliko znanja na tem področju. Vodooskrba v Sloveniji v tem hipu ni svobodna tržna dejavnost. Večina javne gospodarske oskrbe se izvaja v JP ali v podjetjih, ki so v izključni lasti občin. II.: Človekove pravice morajo biti nad tržnimi interesi torej - brez liberalizacije storitev za rabo vode; III.: Univerzalni (globalni) dostop do vode in komunalne ureditve naj se vključi v razvojno politiko...

„Naša prizadevanja gredo predvsem v smeri, da naj bosta pravica do vode in pravica do komunalne ureditve urejeni kot osnovna javna storitev. Cilj je torej doseči univerzalni dostop do vode in komunalne ureditve ter zavarovanje omejenih javnih vodnih virov za prihodnje generacije. Ob tem pa bi rada še opozorila, da zbiranje podpisov za Evropsko državljansko pobudo »Voda je človekova pravica« poteka v letu, v katerem je Evropska komisija začela dejavnosti evropskega leta, posvečenega Evropskim državljanom in njihovim pravicami. Evropsko leto državljanov je torej leto 2013 in poteka pod sloganom »Za Evropo gre. Za vas gre«, zato še toliko bolj naše pričakovanje, da bo Evropska komisija slišala, predvsem pa upoštevala glas državljanov EU. Evropsko državljansko pobudo je namreč podpisalo že preko milijon državljanov EU in tudi v Sloveniji je podpisnikov vsak dan več. Evropsko državljansko pobudo torej vidimo kot orodje, da dosežemo postavljene cilje. Z evropsko državljansko pobudo namreč lahko en milijon državljanov EU Evropsko komisijo pozove, naj pripravi zakonodajni predlog, s čimer lahko državljani neposredno vplivamo na pripravo politik EU. Ob tem pa je potrebno še pojasniti, da mora Evropsko državljansko pobudo podpreti minimalno število državljanov iz vsaj sedmih držav članic, kot je določeno v Uredbi EU o Evropski državljanski pobudi“, poudarja Maroltova.

Z omenjeno uredbo je določeno, da mora Slovenija zbrati 6.000 podpisov. In nikakor ni bojazni, da podpisi ne bi bili zbrani pravočasno in da teh ne bi bilo dovolj. Na ravni EU je zbranih že krepko preko milijon potrebnih podpisov, vendar pa zbiranje podpisov poteka naprej, ker je potrebno kot rečeno najmanj v sedmih državah članicah zbrati najmanjše število podpisov.

„Povsod tam, kjer se to že dogaja (v Franciji, Portugalski, Nemčiji, Veliki Britaniji!), so po naših informacijah izkušnje zelo negativne, oskrba z vodo se je poslabšala, cene so se dvignile. Predvsem pa nas skrbi dejstvo, da je vlada, brez kakršnekoli javne razprave, brez kakršnegakoli posvetovanja s stroko, z odgovornimi na tem področju, sprejela pozitivno stališče v zvezi s predlagano Direktivo. Kar seveda tudi za nas predstavlja nerazumno dejanje in postopanje naše vlade ter politike. In to kljub temu, da je bila in je med drugim seznanjena tudi z Evropsko državljansko pobudo. Pričakujemo, da bodo vsi odzivi, opozorila vendar-le vplivala na to, da bo tudi pri nas prišlo do širše javne razprave, v kateri bomo našli rešitev, ki bo v prid nam državljanom in ne dopustili, da se na tem področju ustvarjajo dobički. Voda je tako pomembna omejena naravna dobrina, da bi morali to področje resnično urediti, še posebej z veliko mero odgovornosti in zavestjo, da jo ohranimo za prihodnje rodove“, dodaja Majda Marolt iz SKVPNS.

NAJVEČ ITALIJANI, NAJMANJ LATVIJCI!

Po podatkih Eurostata največ vode v EU načrpajo v Italiji, kar 160 m3 na prebivalca na leto. Po podatkih za obdobje 2004–2007 pa načrpajo več kot 100 m3 vode na prebivalca na leto še Irska, Bolgarija, Španija in Združeno kraljestvo. V Sloveniji se načrpa 83 m3 vode na prebivalca na leto. Najmanj vode so načrpali v Latviji, in sicer le 6 m3 na prebivalca na leto. Največ vode v gospodinjstvih in v različnih dejavnostih porabijo na Cipru, 94 m3 na prebivalca na leto, sledita Finska z 78 m3 na prebivalca na leto in Italija s 74 m3 na prebivalca na leto. Najmanj vode na prebivalca na leto porabijo v Latviji, Litvi, na Malti in v Romuniji. V Sloveniji na leto porabimo 61 m3 vode na prebivalca na leto. Sistemi čiščenja odpadnih voda so v posameznih državah članicah EU različno izpopolnjeni. V EU je priključenih na čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem približno 70 % prebivalstva. Na Nizozemskem uporablja tak način čiščenja odpadnih voda 99 % prebivalcev, v Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji 90 % prebivalcev, na Malti komaj 13 % prebivalcev, v Sloveniji – po podatkih iz leta 2007 – pa 48 % (torej spadamo med države, v katerih le manjši delež prebivalcev uporablja take čistilne naprave, večji delež pa še vedno greznice).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Vsakdo ima pravico do zdrave in čiste vode!