Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsakdo ima pravico do zdrave in čiste vode!

 

Mag. Dejan Židan: Voda naj ostane javno dobro in ne tržno blago 

VodaPrav v času, ko se bliža 22. marec, ki so ga Združeni narodi razglasili za svetovni dan voda, ki je namenjen predvsem opozarjanju na pomen in vpliv vode na naše življenje in za izboljšanje našega odnosa do voda, poteka največ polemik o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o podeljevanju koncesijskih pogodb za vodo. In medtem, ko so ljudje in tudi strokovna javnost močno prestrašeni, pa gre po mnenju poslanca in najverjetnejšega bodočega ministra za kmetijstvo in okolje, mag. Gregorja Židana, tukaj za „podtaknjeno kukavičje jajce“.

Dejan ŽidanOb tem je Židan na zasedanju strokovnega sveta za kmetijstvo in okolje SD, dejal da Slovenija po njegovem mnenju mora urediti zakonodajo, da bo pitna voda ostala javno dobro, ne pa postala tržno blago. Židan je prepričan, da so z direktivo, ki ima na neki splošni ravni sicer pravilen cilj urediti koncesije, da bodo bolj pregledne in da bo manjša možnost koruptivnih dejanj, lobisti in predstavniki velikih evropskih koncernov uspeli izsiliti nekatere vsebine, od katerih pričakujejo veliko gospodarsko korist za svoje multinacionalke.

Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije: Voda in komunalna ureditev sta človekova pravica...

„Gre zlasti za obvladovanje vodnih virov. Pri tem ne gre le za pitno vodo, temveč tudi za vodo za industrijske namene, energetiko in druga področja“, je prepričan Židan, ki ga veseli, da je znotraj EU nastalo gibanje, ki nasprotuje uveljavitvi direktive, prav tako pa je zadovoljen, da je tudi v Sloveniji prišlo do javne razprave o tem predlogu. „Hočemo, da je voda javno dobro in da to tudi ostane, ne pa da postane tržno blago“, je poudaril Židan in dodal, da bodo v SD bodo nadaljevali z opozarjanjem na škodljive posledice, ki jih prinaša predlog direktive. Slovenska zakonodaja namreč po njegovem mnenje res dopušča privatizacijo upravljanja z vodnimi viri, zato je to področje treba urediti. Slovenska vlada je sicer predlog direktive podprla že februarja lani, medtem pa so številne države članice EU izrazile vsebinske pomisleke. Po vsej Evropi prav zdaj poteka zbiranje podpisov pod državljansko pobudo Pravica do vode, ki Evropsko komisijo poziva k predložitvi ustrezne zakonodaje, ki bi zaščitila vodo kot javno dobro.

Nihče namreč ne sme prezreti, da gre za vodo, naravno dobrino. Čisto pitno vodo pa potrebujemo prav vsi, saj brez vode ni življenja. Voda je strateška dobrina in je omejena naravna dobrina, ki je ne smemo predati v roke zasebnemu kapitalu, katerega osnovni interes in motiv je dobiček, so prepričani v EPSU (Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev), kjer so se odločili, da z institutom »Evropska državljanska pobuda« zahtevajo od Evropske komisije, da predlaga zakonodajo, ki bo izvrševala človekovo pravico do vode in komunalne ureditve, kot jo priznavajo Združeni narodi, ter bo spodbujala zagotavljanje vode in komunalne ureditve kot osnovne javne storitve za vse. Zato tudi Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVPNS), ki je eden izmed članov velike družine ZSSS in član EPSU-ja, ki združuje tudi zaposlene v nekaterih komunalnih dejavnostih, predvsem pa zaposlene v vodnogospodarskih podjetjih in podjetjih za komunalno ureditev sodeluje, oziroma je zadolžen za zbiranje podpisov v Sloveniji.

Majda MaroltKot pravi Majda Marolt iz SKVPNS, ima njihova evropska državljanska pobuda svoj temelj tako v resoluciji Generalne skupščine ZN, s katero je slednja priznala univerzalno človekovo pravico do dostopa do vode in komunalne ureditve, kot tudi v doktrini ostrega varčevanja znotraj EU – v ideji, ki se že dlje časa vsiljuje evropskim državam v težavah ter seveda v predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesij. Po njenem je najbolj zaskrbljujoča zahteva po masovni privatizaciji, s katero naj bi prezadolžene evropske države zmanjšale proračunske primanjkljaje. Države naj bi torej v krizi prodajale svoje sisteme za oskrbo z vodo. Grčiji in Portugalski je že bila postavljena konkretna zahteva, da naj za »krpanje« proračunskih lukenj privatizirajo vodovodna podjetja. „Tudi v Sloveniji je potrebno, da smo še posebej pozorni na tem področju, tudi pri nas se lahko zgodi kaj takega. Tudi nam, naši državi so lahko postavljene podobne zahteve – ta hip še ne, ampak kaj se bo zgodilo, če bomo zaprosili za pomoč“, je prepričana Maroltova.

Kaj pravzaprav želijo doseči z Evropsko državljansko pobudo?

Predvsem zagotovljeno vodo in komunalne storitve za vse v EU, saj verjamejo, da mora EU izvajati človekovo pravico do dostopa do vode, kolikor sta voda in komunalne storitve predmet evropske zakonodaje. EU mora spodbujati nacionalno izvajanje te človekove pravice, tako da določi zavezujoče cilje za vse države članice za doseganje univerzalne pokritosti. Na področju oskrbe s pitno vodo v Sloveniji imamo že dolgoletne izkušnje in tradicijo, veliko znanja na tem področju. Vodooskrba v Sloveniji v tem hipu ni svobodna tržna dejavnost. Večina javne gospodarske oskrbe se izvaja v JP ali v podjetjih, ki so v izključni lasti občin. II.: Človekove pravice morajo biti nad tržnimi interesi torej - brez liberalizacije storitev za rabo vode; III.: Univerzalni (globalni) dostop do vode in komunalne ureditve naj se vključi v razvojno politiko...

„Naša prizadevanja gredo predvsem v smeri, da naj bosta pravica do vode in pravica do komunalne ureditve urejeni kot osnovna javna storitev. Cilj je torej doseči univerzalni dostop do vode in komunalne ureditve ter zavarovanje omejenih javnih vodnih virov za prihodnje generacije. Ob tem pa bi rada še opozorila, da zbiranje podpisov za Evropsko državljansko pobudo »Voda je človekova pravica« poteka v letu, v katerem je Evropska komisija začela dejavnosti evropskega leta, posvečenega Evropskim državljanom in njihovim pravicami. Evropsko leto državljanov je torej leto 2013 in poteka pod sloganom »Za Evropo gre. Za vas gre«, zato še toliko bolj naše pričakovanje, da bo Evropska komisija slišala, predvsem pa upoštevala glas državljanov EU. Evropsko državljansko pobudo je namreč podpisalo že preko milijon državljanov EU in tudi v Sloveniji je podpisnikov vsak dan več. Evropsko državljansko pobudo torej vidimo kot orodje, da dosežemo postavljene cilje. Z evropsko državljansko pobudo namreč lahko en milijon državljanov EU Evropsko komisijo pozove, naj pripravi zakonodajni predlog, s čimer lahko državljani neposredno vplivamo na pripravo politik EU. Ob tem pa je potrebno še pojasniti, da mora Evropsko državljansko pobudo podpreti minimalno število državljanov iz vsaj sedmih držav članic, kot je določeno v Uredbi EU o Evropski državljanski pobudi“, poudarja Maroltova.

Z omenjeno uredbo je določeno, da mora Slovenija zbrati 6.000 podpisov. In nikakor ni bojazni, da podpisi ne bi bili zbrani pravočasno in da teh ne bi bilo dovolj. Na ravni EU je zbranih že krepko preko milijon potrebnih podpisov, vendar pa zbiranje podpisov poteka naprej, ker je potrebno kot rečeno najmanj v sedmih državah članicah zbrati najmanjše število podpisov.

„Povsod tam, kjer se to že dogaja (v Franciji, Portugalski, Nemčiji, Veliki Britaniji!), so po naših informacijah izkušnje zelo negativne, oskrba z vodo se je poslabšala, cene so se dvignile. Predvsem pa nas skrbi dejstvo, da je vlada, brez kakršnekoli javne razprave, brez kakršnegakoli posvetovanja s stroko, z odgovornimi na tem področju, sprejela pozitivno stališče v zvezi s predlagano Direktivo. Kar seveda tudi za nas predstavlja nerazumno dejanje in postopanje naše vlade ter politike. In to kljub temu, da je bila in je med drugim seznanjena tudi z Evropsko državljansko pobudo. Pričakujemo, da bodo vsi odzivi, opozorila vendar-le vplivala na to, da bo tudi pri nas prišlo do širše javne razprave, v kateri bomo našli rešitev, ki bo v prid nam državljanom in ne dopustili, da se na tem področju ustvarjajo dobički. Voda je tako pomembna omejena naravna dobrina, da bi morali to področje resnično urediti, še posebej z veliko mero odgovornosti in zavestjo, da jo ohranimo za prihodnje rodove“, dodaja Majda Marolt iz SKVPNS.

NAJVEČ ITALIJANI, NAJMANJ LATVIJCI!

Po podatkih Eurostata največ vode v EU načrpajo v Italiji, kar 160 m3 na prebivalca na leto. Po podatkih za obdobje 2004–2007 pa načrpajo več kot 100 m3 vode na prebivalca na leto še Irska, Bolgarija, Španija in Združeno kraljestvo. V Sloveniji se načrpa 83 m3 vode na prebivalca na leto. Najmanj vode so načrpali v Latviji, in sicer le 6 m3 na prebivalca na leto. Največ vode v gospodinjstvih in v različnih dejavnostih porabijo na Cipru, 94 m3 na prebivalca na leto, sledita Finska z 78 m3 na prebivalca na leto in Italija s 74 m3 na prebivalca na leto. Najmanj vode na prebivalca na leto porabijo v Latviji, Litvi, na Malti in v Romuniji. V Sloveniji na leto porabimo 61 m3 vode na prebivalca na leto. Sistemi čiščenja odpadnih voda so v posameznih državah članicah EU različno izpopolnjeni. V EU je priključenih na čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem približno 70 % prebivalstva. Na Nizozemskem uporablja tak način čiščenja odpadnih voda 99 % prebivalcev, v Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji 90 % prebivalcev, na Malti komaj 13 % prebivalcev, v Sloveniji – po podatkih iz leta 2007 – pa 48 % (torej spadamo med države, v katerih le manjši delež prebivalcev uporablja take čistilne naprave, večji delež pa še vedno greznice).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Vsakdo ima pravico do zdrave in čiste vode!