Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsakdo ima pravico do zdrave in čiste vode!

 

Mag. Dejan Židan: Voda naj ostane javno dobro in ne tržno blago 

VodaPrav v času, ko se bliža 22. marec, ki so ga Združeni narodi razglasili za svetovni dan voda, ki je namenjen predvsem opozarjanju na pomen in vpliv vode na naše življenje in za izboljšanje našega odnosa do voda, poteka največ polemik o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o podeljevanju koncesijskih pogodb za vodo. In medtem, ko so ljudje in tudi strokovna javnost močno prestrašeni, pa gre po mnenju poslanca in najverjetnejšega bodočega ministra za kmetijstvo in okolje, mag. Gregorja Židana, tukaj za „podtaknjeno kukavičje jajce“.

Dejan ŽidanOb tem je Židan na zasedanju strokovnega sveta za kmetijstvo in okolje SD, dejal da Slovenija po njegovem mnenju mora urediti zakonodajo, da bo pitna voda ostala javno dobro, ne pa postala tržno blago. Židan je prepričan, da so z direktivo, ki ima na neki splošni ravni sicer pravilen cilj urediti koncesije, da bodo bolj pregledne in da bo manjša možnost koruptivnih dejanj, lobisti in predstavniki velikih evropskih koncernov uspeli izsiliti nekatere vsebine, od katerih pričakujejo veliko gospodarsko korist za svoje multinacionalke.

Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije: Voda in komunalna ureditev sta človekova pravica...

„Gre zlasti za obvladovanje vodnih virov. Pri tem ne gre le za pitno vodo, temveč tudi za vodo za industrijske namene, energetiko in druga področja“, je prepričan Židan, ki ga veseli, da je znotraj EU nastalo gibanje, ki nasprotuje uveljavitvi direktive, prav tako pa je zadovoljen, da je tudi v Sloveniji prišlo do javne razprave o tem predlogu. „Hočemo, da je voda javno dobro in da to tudi ostane, ne pa da postane tržno blago“, je poudaril Židan in dodal, da bodo v SD bodo nadaljevali z opozarjanjem na škodljive posledice, ki jih prinaša predlog direktive. Slovenska zakonodaja namreč po njegovem mnenje res dopušča privatizacijo upravljanja z vodnimi viri, zato je to področje treba urediti. Slovenska vlada je sicer predlog direktive podprla že februarja lani, medtem pa so številne države članice EU izrazile vsebinske pomisleke. Po vsej Evropi prav zdaj poteka zbiranje podpisov pod državljansko pobudo Pravica do vode, ki Evropsko komisijo poziva k predložitvi ustrezne zakonodaje, ki bi zaščitila vodo kot javno dobro.

Nihče namreč ne sme prezreti, da gre za vodo, naravno dobrino. Čisto pitno vodo pa potrebujemo prav vsi, saj brez vode ni življenja. Voda je strateška dobrina in je omejena naravna dobrina, ki je ne smemo predati v roke zasebnemu kapitalu, katerega osnovni interes in motiv je dobiček, so prepričani v EPSU (Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev), kjer so se odločili, da z institutom »Evropska državljanska pobuda« zahtevajo od Evropske komisije, da predlaga zakonodajo, ki bo izvrševala človekovo pravico do vode in komunalne ureditve, kot jo priznavajo Združeni narodi, ter bo spodbujala zagotavljanje vode in komunalne ureditve kot osnovne javne storitve za vse. Zato tudi Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVPNS), ki je eden izmed članov velike družine ZSSS in član EPSU-ja, ki združuje tudi zaposlene v nekaterih komunalnih dejavnostih, predvsem pa zaposlene v vodnogospodarskih podjetjih in podjetjih za komunalno ureditev sodeluje, oziroma je zadolžen za zbiranje podpisov v Sloveniji.

Majda MaroltKot pravi Majda Marolt iz SKVPNS, ima njihova evropska državljanska pobuda svoj temelj tako v resoluciji Generalne skupščine ZN, s katero je slednja priznala univerzalno človekovo pravico do dostopa do vode in komunalne ureditve, kot tudi v doktrini ostrega varčevanja znotraj EU – v ideji, ki se že dlje časa vsiljuje evropskim državam v težavah ter seveda v predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesij. Po njenem je najbolj zaskrbljujoča zahteva po masovni privatizaciji, s katero naj bi prezadolžene evropske države zmanjšale proračunske primanjkljaje. Države naj bi torej v krizi prodajale svoje sisteme za oskrbo z vodo. Grčiji in Portugalski je že bila postavljena konkretna zahteva, da naj za »krpanje« proračunskih lukenj privatizirajo vodovodna podjetja. „Tudi v Sloveniji je potrebno, da smo še posebej pozorni na tem področju, tudi pri nas se lahko zgodi kaj takega. Tudi nam, naši državi so lahko postavljene podobne zahteve – ta hip še ne, ampak kaj se bo zgodilo, če bomo zaprosili za pomoč“, je prepričana Maroltova.

Kaj pravzaprav želijo doseči z Evropsko državljansko pobudo?

Predvsem zagotovljeno vodo in komunalne storitve za vse v EU, saj verjamejo, da mora EU izvajati človekovo pravico do dostopa do vode, kolikor sta voda in komunalne storitve predmet evropske zakonodaje. EU mora spodbujati nacionalno izvajanje te človekove pravice, tako da določi zavezujoče cilje za vse države članice za doseganje univerzalne pokritosti. Na področju oskrbe s pitno vodo v Sloveniji imamo že dolgoletne izkušnje in tradicijo, veliko znanja na tem področju. Vodooskrba v Sloveniji v tem hipu ni svobodna tržna dejavnost. Večina javne gospodarske oskrbe se izvaja v JP ali v podjetjih, ki so v izključni lasti občin. II.: Človekove pravice morajo biti nad tržnimi interesi torej - brez liberalizacije storitev za rabo vode; III.: Univerzalni (globalni) dostop do vode in komunalne ureditve naj se vključi v razvojno politiko...

„Naša prizadevanja gredo predvsem v smeri, da naj bosta pravica do vode in pravica do komunalne ureditve urejeni kot osnovna javna storitev. Cilj je torej doseči univerzalni dostop do vode in komunalne ureditve ter zavarovanje omejenih javnih vodnih virov za prihodnje generacije. Ob tem pa bi rada še opozorila, da zbiranje podpisov za Evropsko državljansko pobudo »Voda je človekova pravica« poteka v letu, v katerem je Evropska komisija začela dejavnosti evropskega leta, posvečenega Evropskim državljanom in njihovim pravicami. Evropsko leto državljanov je torej leto 2013 in poteka pod sloganom »Za Evropo gre. Za vas gre«, zato še toliko bolj naše pričakovanje, da bo Evropska komisija slišala, predvsem pa upoštevala glas državljanov EU. Evropsko državljansko pobudo je namreč podpisalo že preko milijon državljanov EU in tudi v Sloveniji je podpisnikov vsak dan več. Evropsko državljansko pobudo torej vidimo kot orodje, da dosežemo postavljene cilje. Z evropsko državljansko pobudo namreč lahko en milijon državljanov EU Evropsko komisijo pozove, naj pripravi zakonodajni predlog, s čimer lahko državljani neposredno vplivamo na pripravo politik EU. Ob tem pa je potrebno še pojasniti, da mora Evropsko državljansko pobudo podpreti minimalno število državljanov iz vsaj sedmih držav članic, kot je določeno v Uredbi EU o Evropski državljanski pobudi“, poudarja Maroltova.

Z omenjeno uredbo je določeno, da mora Slovenija zbrati 6.000 podpisov. In nikakor ni bojazni, da podpisi ne bi bili zbrani pravočasno in da teh ne bi bilo dovolj. Na ravni EU je zbranih že krepko preko milijon potrebnih podpisov, vendar pa zbiranje podpisov poteka naprej, ker je potrebno kot rečeno najmanj v sedmih državah članicah zbrati najmanjše število podpisov.

„Povsod tam, kjer se to že dogaja (v Franciji, Portugalski, Nemčiji, Veliki Britaniji!), so po naših informacijah izkušnje zelo negativne, oskrba z vodo se je poslabšala, cene so se dvignile. Predvsem pa nas skrbi dejstvo, da je vlada, brez kakršnekoli javne razprave, brez kakršnegakoli posvetovanja s stroko, z odgovornimi na tem področju, sprejela pozitivno stališče v zvezi s predlagano Direktivo. Kar seveda tudi za nas predstavlja nerazumno dejanje in postopanje naše vlade ter politike. In to kljub temu, da je bila in je med drugim seznanjena tudi z Evropsko državljansko pobudo. Pričakujemo, da bodo vsi odzivi, opozorila vendar-le vplivala na to, da bo tudi pri nas prišlo do širše javne razprave, v kateri bomo našli rešitev, ki bo v prid nam državljanom in ne dopustili, da se na tem področju ustvarjajo dobički. Voda je tako pomembna omejena naravna dobrina, da bi morali to področje resnično urediti, še posebej z veliko mero odgovornosti in zavestjo, da jo ohranimo za prihodnje rodove“, dodaja Majda Marolt iz SKVPNS.

NAJVEČ ITALIJANI, NAJMANJ LATVIJCI!

Po podatkih Eurostata največ vode v EU načrpajo v Italiji, kar 160 m3 na prebivalca na leto. Po podatkih za obdobje 2004–2007 pa načrpajo več kot 100 m3 vode na prebivalca na leto še Irska, Bolgarija, Španija in Združeno kraljestvo. V Sloveniji se načrpa 83 m3 vode na prebivalca na leto. Najmanj vode so načrpali v Latviji, in sicer le 6 m3 na prebivalca na leto. Največ vode v gospodinjstvih in v različnih dejavnostih porabijo na Cipru, 94 m3 na prebivalca na leto, sledita Finska z 78 m3 na prebivalca na leto in Italija s 74 m3 na prebivalca na leto. Najmanj vode na prebivalca na leto porabijo v Latviji, Litvi, na Malti in v Romuniji. V Sloveniji na leto porabimo 61 m3 vode na prebivalca na leto. Sistemi čiščenja odpadnih voda so v posameznih državah članicah EU različno izpopolnjeni. V EU je priključenih na čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem približno 70 % prebivalstva. Na Nizozemskem uporablja tak način čiščenja odpadnih voda 99 % prebivalcev, v Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji 90 % prebivalcev, na Malti komaj 13 % prebivalcev, v Sloveniji – po podatkih iz leta 2007 – pa 48 % (torej spadamo med države, v katerih le manjši delež prebivalcev uporablja take čistilne naprave, večji delež pa še vedno greznice).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Vsakdo ima pravico do zdrave in čiste vode!