Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vsakdo ima pravico do zdrave in čiste vode!

 

Mag. Dejan Židan: Voda naj ostane javno dobro in ne tržno blago 

VodaPrav v času, ko se bliža 22. marec, ki so ga Združeni narodi razglasili za svetovni dan voda, ki je namenjen predvsem opozarjanju na pomen in vpliv vode na naše življenje in za izboljšanje našega odnosa do voda, poteka največ polemik o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o podeljevanju koncesijskih pogodb za vodo. In medtem, ko so ljudje in tudi strokovna javnost močno prestrašeni, pa gre po mnenju poslanca in najverjetnejšega bodočega ministra za kmetijstvo in okolje, mag. Gregorja Židana, tukaj za „podtaknjeno kukavičje jajce“.

Dejan ŽidanOb tem je Židan na zasedanju strokovnega sveta za kmetijstvo in okolje SD, dejal da Slovenija po njegovem mnenju mora urediti zakonodajo, da bo pitna voda ostala javno dobro, ne pa postala tržno blago. Židan je prepričan, da so z direktivo, ki ima na neki splošni ravni sicer pravilen cilj urediti koncesije, da bodo bolj pregledne in da bo manjša možnost koruptivnih dejanj, lobisti in predstavniki velikih evropskih koncernov uspeli izsiliti nekatere vsebine, od katerih pričakujejo veliko gospodarsko korist za svoje multinacionalke.

Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije: Voda in komunalna ureditev sta človekova pravica...

„Gre zlasti za obvladovanje vodnih virov. Pri tem ne gre le za pitno vodo, temveč tudi za vodo za industrijske namene, energetiko in druga področja“, je prepričan Židan, ki ga veseli, da je znotraj EU nastalo gibanje, ki nasprotuje uveljavitvi direktive, prav tako pa je zadovoljen, da je tudi v Sloveniji prišlo do javne razprave o tem predlogu. „Hočemo, da je voda javno dobro in da to tudi ostane, ne pa da postane tržno blago“, je poudaril Židan in dodal, da bodo v SD bodo nadaljevali z opozarjanjem na škodljive posledice, ki jih prinaša predlog direktive. Slovenska zakonodaja namreč po njegovem mnenje res dopušča privatizacijo upravljanja z vodnimi viri, zato je to področje treba urediti. Slovenska vlada je sicer predlog direktive podprla že februarja lani, medtem pa so številne države članice EU izrazile vsebinske pomisleke. Po vsej Evropi prav zdaj poteka zbiranje podpisov pod državljansko pobudo Pravica do vode, ki Evropsko komisijo poziva k predložitvi ustrezne zakonodaje, ki bi zaščitila vodo kot javno dobro.

Nihče namreč ne sme prezreti, da gre za vodo, naravno dobrino. Čisto pitno vodo pa potrebujemo prav vsi, saj brez vode ni življenja. Voda je strateška dobrina in je omejena naravna dobrina, ki je ne smemo predati v roke zasebnemu kapitalu, katerega osnovni interes in motiv je dobiček, so prepričani v EPSU (Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev), kjer so se odločili, da z institutom »Evropska državljanska pobuda« zahtevajo od Evropske komisije, da predlaga zakonodajo, ki bo izvrševala človekovo pravico do vode in komunalne ureditve, kot jo priznavajo Združeni narodi, ter bo spodbujala zagotavljanje vode in komunalne ureditve kot osnovne javne storitve za vse. Zato tudi Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVPNS), ki je eden izmed članov velike družine ZSSS in član EPSU-ja, ki združuje tudi zaposlene v nekaterih komunalnih dejavnostih, predvsem pa zaposlene v vodnogospodarskih podjetjih in podjetjih za komunalno ureditev sodeluje, oziroma je zadolžen za zbiranje podpisov v Sloveniji.

Majda MaroltKot pravi Majda Marolt iz SKVPNS, ima njihova evropska državljanska pobuda svoj temelj tako v resoluciji Generalne skupščine ZN, s katero je slednja priznala univerzalno človekovo pravico do dostopa do vode in komunalne ureditve, kot tudi v doktrini ostrega varčevanja znotraj EU – v ideji, ki se že dlje časa vsiljuje evropskim državam v težavah ter seveda v predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesij. Po njenem je najbolj zaskrbljujoča zahteva po masovni privatizaciji, s katero naj bi prezadolžene evropske države zmanjšale proračunske primanjkljaje. Države naj bi torej v krizi prodajale svoje sisteme za oskrbo z vodo. Grčiji in Portugalski je že bila postavljena konkretna zahteva, da naj za »krpanje« proračunskih lukenj privatizirajo vodovodna podjetja. „Tudi v Sloveniji je potrebno, da smo še posebej pozorni na tem področju, tudi pri nas se lahko zgodi kaj takega. Tudi nam, naši državi so lahko postavljene podobne zahteve – ta hip še ne, ampak kaj se bo zgodilo, če bomo zaprosili za pomoč“, je prepričana Maroltova.

Kaj pravzaprav želijo doseči z Evropsko državljansko pobudo?

Predvsem zagotovljeno vodo in komunalne storitve za vse v EU, saj verjamejo, da mora EU izvajati človekovo pravico do dostopa do vode, kolikor sta voda in komunalne storitve predmet evropske zakonodaje. EU mora spodbujati nacionalno izvajanje te človekove pravice, tako da določi zavezujoče cilje za vse države članice za doseganje univerzalne pokritosti. Na področju oskrbe s pitno vodo v Sloveniji imamo že dolgoletne izkušnje in tradicijo, veliko znanja na tem področju. Vodooskrba v Sloveniji v tem hipu ni svobodna tržna dejavnost. Večina javne gospodarske oskrbe se izvaja v JP ali v podjetjih, ki so v izključni lasti občin. II.: Človekove pravice morajo biti nad tržnimi interesi torej - brez liberalizacije storitev za rabo vode; III.: Univerzalni (globalni) dostop do vode in komunalne ureditve naj se vključi v razvojno politiko...

„Naša prizadevanja gredo predvsem v smeri, da naj bosta pravica do vode in pravica do komunalne ureditve urejeni kot osnovna javna storitev. Cilj je torej doseči univerzalni dostop do vode in komunalne ureditve ter zavarovanje omejenih javnih vodnih virov za prihodnje generacije. Ob tem pa bi rada še opozorila, da zbiranje podpisov za Evropsko državljansko pobudo »Voda je človekova pravica« poteka v letu, v katerem je Evropska komisija začela dejavnosti evropskega leta, posvečenega Evropskim državljanom in njihovim pravicami. Evropsko leto državljanov je torej leto 2013 in poteka pod sloganom »Za Evropo gre. Za vas gre«, zato še toliko bolj naše pričakovanje, da bo Evropska komisija slišala, predvsem pa upoštevala glas državljanov EU. Evropsko državljansko pobudo je namreč podpisalo že preko milijon državljanov EU in tudi v Sloveniji je podpisnikov vsak dan več. Evropsko državljansko pobudo torej vidimo kot orodje, da dosežemo postavljene cilje. Z evropsko državljansko pobudo namreč lahko en milijon državljanov EU Evropsko komisijo pozove, naj pripravi zakonodajni predlog, s čimer lahko državljani neposredno vplivamo na pripravo politik EU. Ob tem pa je potrebno še pojasniti, da mora Evropsko državljansko pobudo podpreti minimalno število državljanov iz vsaj sedmih držav članic, kot je določeno v Uredbi EU o Evropski državljanski pobudi“, poudarja Maroltova.

Z omenjeno uredbo je določeno, da mora Slovenija zbrati 6.000 podpisov. In nikakor ni bojazni, da podpisi ne bi bili zbrani pravočasno in da teh ne bi bilo dovolj. Na ravni EU je zbranih že krepko preko milijon potrebnih podpisov, vendar pa zbiranje podpisov poteka naprej, ker je potrebno kot rečeno najmanj v sedmih državah članicah zbrati najmanjše število podpisov.

„Povsod tam, kjer se to že dogaja (v Franciji, Portugalski, Nemčiji, Veliki Britaniji!), so po naših informacijah izkušnje zelo negativne, oskrba z vodo se je poslabšala, cene so se dvignile. Predvsem pa nas skrbi dejstvo, da je vlada, brez kakršnekoli javne razprave, brez kakršnegakoli posvetovanja s stroko, z odgovornimi na tem področju, sprejela pozitivno stališče v zvezi s predlagano Direktivo. Kar seveda tudi za nas predstavlja nerazumno dejanje in postopanje naše vlade ter politike. In to kljub temu, da je bila in je med drugim seznanjena tudi z Evropsko državljansko pobudo. Pričakujemo, da bodo vsi odzivi, opozorila vendar-le vplivala na to, da bo tudi pri nas prišlo do širše javne razprave, v kateri bomo našli rešitev, ki bo v prid nam državljanom in ne dopustili, da se na tem področju ustvarjajo dobički. Voda je tako pomembna omejena naravna dobrina, da bi morali to področje resnično urediti, še posebej z veliko mero odgovornosti in zavestjo, da jo ohranimo za prihodnje rodove“, dodaja Majda Marolt iz SKVPNS.

NAJVEČ ITALIJANI, NAJMANJ LATVIJCI!

Po podatkih Eurostata največ vode v EU načrpajo v Italiji, kar 160 m3 na prebivalca na leto. Po podatkih za obdobje 2004–2007 pa načrpajo več kot 100 m3 vode na prebivalca na leto še Irska, Bolgarija, Španija in Združeno kraljestvo. V Sloveniji se načrpa 83 m3 vode na prebivalca na leto. Najmanj vode so načrpali v Latviji, in sicer le 6 m3 na prebivalca na leto. Največ vode v gospodinjstvih in v različnih dejavnostih porabijo na Cipru, 94 m3 na prebivalca na leto, sledita Finska z 78 m3 na prebivalca na leto in Italija s 74 m3 na prebivalca na leto. Najmanj vode na prebivalca na leto porabijo v Latviji, Litvi, na Malti in v Romuniji. V Sloveniji na leto porabimo 61 m3 vode na prebivalca na leto. Sistemi čiščenja odpadnih voda so v posameznih državah članicah EU različno izpopolnjeni. V EU je priključenih na čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem približno 70 % prebivalstva. Na Nizozemskem uporablja tak način čiščenja odpadnih voda 99 % prebivalcev, v Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji 90 % prebivalcev, na Malti komaj 13 % prebivalcev, v Sloveniji – po podatkih iz leta 2007 – pa 48 % (torej spadamo med države, v katerih le manjši delež prebivalcev uporablja take čistilne naprave, večji delež pa še vedno greznice).

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Vsakdo ima pravico do zdrave in čiste vode!