Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Skupaj bi jim bilo lažje...

 

Na skupščini OOZ Gornja Radgona izrazili upanje, da bo članstvo v zbornici le obvezno

OOZ - skupščinaV gostišču Mencinger v Črešnjevcih je potekala 3. redna letna redna seja Skupščine Območne obrtno - podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona, na kateri so delegati iz vseh štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici), prisluhnili poročilom o delu in finančnih zadevah v lanskem letu, prav tako pa so sprejeli program dela ter finančni načrt za leto 2013. Na seji, katere se je poleg delegatov skupščine udeležil tudi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš (žal predstavnikov ostalih lokalnih skupnosti ni bilo, in to je, kot so dejali, odraz spoštovanja podjetništva in obrtništva), ki je prepričan, da v radgonski zbornici v nobenem primeru ne bo večjega osipa, sta predsednik OOZ Vlado Rojko in predsednik Skupščine Branko Novak, v teh kriznih časih predvsem izrazila upanje, da bo krovna organizacija obrtnikov in podjetnikov tudi v prihodnje ostala enotna, predvsem pa z obveznim članstvom.

Podobno so menili tudi drugi delegati skupščine ter župan Kampuš, saj v tem kriznem času kljub finančnim težavam potrebujejo svojo organizacijo, brez katere bo gotovo še težje. Zato so se dogovorili tudi za ustrezno lobiranje, predvsem pri poslancih DZ, vsi skupaj pa so izrazili podporo sedanjemu vodstvu OZS, ki da ima dobre načrte, in da se dosedanje malverzacije vodstva slovenske krovne organizacije, ki so tudi pripeljale do izgube zaupanja članstva, ne bodo več ponovile.

Kljub vsemu so prisotni, po poročilu predsednika Rojka, predstavnikov ustreznih odborov, ter po krajši razpravi, ugotovili da je OOZ Gornja Radgona, kljub hudi krizi, ki pritiska z vseh strani, tudi v letu 2012 poslovala v skladu s svojim poslanstvom, predvsem pa uspešno in v korist članstva. Slednje se je v letu 2012, v primerjavi s predhodnim letom, spet nekoliko znižalo. Velik upad so zabeležili predvsem v občini Radenci, nekoliko nižji v Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, povečalo pa se je število članstva v občini Gornja Radgona. Tako je na dan 31.12.2012 OOZ Gornja Radgona štela skupno 445 (leta 2011: 457; leta 2010: 466) članov, od tega je samostojnih podjetnikov 403 (415), gospodarskih družb pa 42 (42), samozaposlenih je 225 (346) članov, ostalih 111 (220) članov pa zaposluje 1095 (1294) ljudi. V občini Gornja Radgona je konec lanskega leta bilo 215 (204) obratovalnic, sledi občina Radenci 102 (117), občina Apače 65 (66) in občina Sveti Jurij ob Ščavnici 63 (70). Po strukturi dejavnosti pa je največ članov s področja gradbeništva in zaključnih del v gradbeništvu – 103 (leto poprej: 106), sledijo pa: dejavnost prometa in storitev – 63 (64), frizerji, kozmetičarji, pedikerji – 42 (42), gostinstvo – 41 (42), lesarji – 36 (38), avtoserviserska in remontna dejavnost – 32 (34), elektro dejavnosti – 24 (24), kovinarstvo - 23 (23), trgovina – 18 (20), računalniške, računovodske in intelektualne dejavnosti – 15 (15), grafične in papirne dejavnosti – 9 (9), živilska stroka – 9 (9), cvetličarji in vrtnarji – 8 (8), cementninarstvo – 3 (3), fotografske in sorodne dejavnosti – 3 (3), predelovalci plastičnih mas – 1 (3), tekstilci – 1 (1), ostale dejavnosti – 14 (12).

V svojem poročilu je predsednik Rojko, poleg uspešnega dela upravnega in nadzornega odbora, pohvalil tudi delovanje sekcij (najbolj aktivne sekcije so sekcija gostincev, frizerjev in prevoznikov), ter stalne in občasne odbore, ki delujejo v okviru zbornice, kot so: Odbor za sejme in gospodarske zadeve; Odbor za družbene dejavnosti, kulturo in šport; Odbor za izobraževanje; Komisija za odlikovanja in priznanja; Odbor za gobarski piknik ipd. Seveda je bilo dobro sodelovanje tudi s stanovskimi organizacijami v regiji, na skupščini pa so še posebej opozorili na izvajanje javnih pooblastil, in tukaj se je obseg dela povečal tudi v letu 2012. Ker pa nekateri člani zbornice niti ne vedo, kakšna javna pooblastila izvajajo na zbornici, so našteli tista, ki so najpogostejša: Postopek izdaje obrtnih dovoljenj, postopek spremembe in dopolnitve obrtnega dovoljenja, postopek prenehanja veljavnosti obrtnega dovoljenja, izdaja sklepov o vpisu v obrtni register, strokovna pomoč in posredovanje pri izdaji novih licenc, spremembah in vračilu licenc, strokovna pomoč in posredovanje pri prijavah na mojstrski izpit... Pri izvajanju javnih pooblastil so opravljali tudi druga opravila kot so: vodenje in vzdrževanje ter usklajevanje obrtnega registra, izdaja rednega izpiska iz obrtnega registra, pomoč pri razvrščanju dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti ter uredbo o listi A obrtnih in listi B obrtnih podobnih dejavnosti, svetovanje in pomoč pri ustanavljanju podjetij, izvajanje vpisa samostojnih podjetnikov (vstopna točka E-VEM), spremembe, izbrisi, pomoč pri izpolnjevanju individualnih učnih pogodb in posredovanju v registracijo, strokovna pomoč in posredovanje pri izdaji potrdila za opravljanje storitev v EU ipd.

Posebno pozornost so namenjali tudi izobraževanju, udeležbi na sejmih, informiranju, svetovanju, promociji, športu, rekreaciji in zabavi... Podobne dejavnosti bodo imeli tudi letos, čeprav jim še ni jasno v kakšni obliko bodo delovali in s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali. „Glede na postopek sprejemanja zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona, v katerem je predviden prehod iz sedanjega obveznega članstva v prostovoljno članstvo v obrtno-podjetniškem zborničnem sistemu, bo leto 2013 prelomno za celoten sistem. Prav zaradi tega bo potrebno sprejeti ukrepe za prilagoditev celotnega sistema novonastali situaciji, prilagoditi oziroma na novo sprejeti temeljne akte-statute tako OZS kot OOZ“, je med drugim dejal Rojko, ki je kot ključna področja zastopanja interesov obrtnikov in malih podjetnikov v letu 2013 omenil: spremembo obrtnega zakona, davčno zakonodajo ter delovno pravno zakonodajo in gospodarsko pravo.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Skupaj bi jim bilo lažje...