Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Skupaj bi jim bilo lažje...

 

Na skupščini OOZ Gornja Radgona izrazili upanje, da bo članstvo v zbornici le obvezno

OOZ - skupščinaV gostišču Mencinger v Črešnjevcih je potekala 3. redna letna redna seja Skupščine Območne obrtno - podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona, na kateri so delegati iz vseh štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici), prisluhnili poročilom o delu in finančnih zadevah v lanskem letu, prav tako pa so sprejeli program dela ter finančni načrt za leto 2013. Na seji, katere se je poleg delegatov skupščine udeležil tudi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš (žal predstavnikov ostalih lokalnih skupnosti ni bilo, in to je, kot so dejali, odraz spoštovanja podjetništva in obrtništva), ki je prepričan, da v radgonski zbornici v nobenem primeru ne bo večjega osipa, sta predsednik OOZ Vlado Rojko in predsednik Skupščine Branko Novak, v teh kriznih časih predvsem izrazila upanje, da bo krovna organizacija obrtnikov in podjetnikov tudi v prihodnje ostala enotna, predvsem pa z obveznim članstvom.

Podobno so menili tudi drugi delegati skupščine ter župan Kampuš, saj v tem kriznem času kljub finančnim težavam potrebujejo svojo organizacijo, brez katere bo gotovo še težje. Zato so se dogovorili tudi za ustrezno lobiranje, predvsem pri poslancih DZ, vsi skupaj pa so izrazili podporo sedanjemu vodstvu OZS, ki da ima dobre načrte, in da se dosedanje malverzacije vodstva slovenske krovne organizacije, ki so tudi pripeljale do izgube zaupanja članstva, ne bodo več ponovile.

Kljub vsemu so prisotni, po poročilu predsednika Rojka, predstavnikov ustreznih odborov, ter po krajši razpravi, ugotovili da je OOZ Gornja Radgona, kljub hudi krizi, ki pritiska z vseh strani, tudi v letu 2012 poslovala v skladu s svojim poslanstvom, predvsem pa uspešno in v korist članstva. Slednje se je v letu 2012, v primerjavi s predhodnim letom, spet nekoliko znižalo. Velik upad so zabeležili predvsem v občini Radenci, nekoliko nižji v Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, povečalo pa se je število članstva v občini Gornja Radgona. Tako je na dan 31.12.2012 OOZ Gornja Radgona štela skupno 445 (leta 2011: 457; leta 2010: 466) članov, od tega je samostojnih podjetnikov 403 (415), gospodarskih družb pa 42 (42), samozaposlenih je 225 (346) članov, ostalih 111 (220) članov pa zaposluje 1095 (1294) ljudi. V občini Gornja Radgona je konec lanskega leta bilo 215 (204) obratovalnic, sledi občina Radenci 102 (117), občina Apače 65 (66) in občina Sveti Jurij ob Ščavnici 63 (70). Po strukturi dejavnosti pa je največ članov s področja gradbeništva in zaključnih del v gradbeništvu – 103 (leto poprej: 106), sledijo pa: dejavnost prometa in storitev – 63 (64), frizerji, kozmetičarji, pedikerji – 42 (42), gostinstvo – 41 (42), lesarji – 36 (38), avtoserviserska in remontna dejavnost – 32 (34), elektro dejavnosti – 24 (24), kovinarstvo - 23 (23), trgovina – 18 (20), računalniške, računovodske in intelektualne dejavnosti – 15 (15), grafične in papirne dejavnosti – 9 (9), živilska stroka – 9 (9), cvetličarji in vrtnarji – 8 (8), cementninarstvo – 3 (3), fotografske in sorodne dejavnosti – 3 (3), predelovalci plastičnih mas – 1 (3), tekstilci – 1 (1), ostale dejavnosti – 14 (12).

V svojem poročilu je predsednik Rojko, poleg uspešnega dela upravnega in nadzornega odbora, pohvalil tudi delovanje sekcij (najbolj aktivne sekcije so sekcija gostincev, frizerjev in prevoznikov), ter stalne in občasne odbore, ki delujejo v okviru zbornice, kot so: Odbor za sejme in gospodarske zadeve; Odbor za družbene dejavnosti, kulturo in šport; Odbor za izobraževanje; Komisija za odlikovanja in priznanja; Odbor za gobarski piknik ipd. Seveda je bilo dobro sodelovanje tudi s stanovskimi organizacijami v regiji, na skupščini pa so še posebej opozorili na izvajanje javnih pooblastil, in tukaj se je obseg dela povečal tudi v letu 2012. Ker pa nekateri člani zbornice niti ne vedo, kakšna javna pooblastila izvajajo na zbornici, so našteli tista, ki so najpogostejša: Postopek izdaje obrtnih dovoljenj, postopek spremembe in dopolnitve obrtnega dovoljenja, postopek prenehanja veljavnosti obrtnega dovoljenja, izdaja sklepov o vpisu v obrtni register, strokovna pomoč in posredovanje pri izdaji novih licenc, spremembah in vračilu licenc, strokovna pomoč in posredovanje pri prijavah na mojstrski izpit... Pri izvajanju javnih pooblastil so opravljali tudi druga opravila kot so: vodenje in vzdrževanje ter usklajevanje obrtnega registra, izdaja rednega izpiska iz obrtnega registra, pomoč pri razvrščanju dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti ter uredbo o listi A obrtnih in listi B obrtnih podobnih dejavnosti, svetovanje in pomoč pri ustanavljanju podjetij, izvajanje vpisa samostojnih podjetnikov (vstopna točka E-VEM), spremembe, izbrisi, pomoč pri izpolnjevanju individualnih učnih pogodb in posredovanju v registracijo, strokovna pomoč in posredovanje pri izdaji potrdila za opravljanje storitev v EU ipd.

Posebno pozornost so namenjali tudi izobraževanju, udeležbi na sejmih, informiranju, svetovanju, promociji, športu, rekreaciji in zabavi... Podobne dejavnosti bodo imeli tudi letos, čeprav jim še ni jasno v kakšni obliko bodo delovali in s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali. „Glede na postopek sprejemanja zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona, v katerem je predviden prehod iz sedanjega obveznega članstva v prostovoljno članstvo v obrtno-podjetniškem zborničnem sistemu, bo leto 2013 prelomno za celoten sistem. Prav zaradi tega bo potrebno sprejeti ukrepe za prilagoditev celotnega sistema novonastali situaciji, prilagoditi oziroma na novo sprejeti temeljne akte-statute tako OZS kot OOZ“, je med drugim dejal Rojko, ki je kot ključna področja zastopanja interesov obrtnikov in malih podjetnikov v letu 2013 omenil: spremembo obrtnega zakona, davčno zakonodajo ter delovno pravno zakonodajo in gospodarsko pravo.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Skupaj bi jim bilo lažje...