Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Skupaj bi jim bilo lažje...

 

Na skupščini OOZ Gornja Radgona izrazili upanje, da bo članstvo v zbornici le obvezno

OOZ - skupščinaV gostišču Mencinger v Črešnjevcih je potekala 3. redna letna redna seja Skupščine Območne obrtno - podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona, na kateri so delegati iz vseh štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici), prisluhnili poročilom o delu in finančnih zadevah v lanskem letu, prav tako pa so sprejeli program dela ter finančni načrt za leto 2013. Na seji, katere se je poleg delegatov skupščine udeležil tudi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš (žal predstavnikov ostalih lokalnih skupnosti ni bilo, in to je, kot so dejali, odraz spoštovanja podjetništva in obrtništva), ki je prepričan, da v radgonski zbornici v nobenem primeru ne bo večjega osipa, sta predsednik OOZ Vlado Rojko in predsednik Skupščine Branko Novak, v teh kriznih časih predvsem izrazila upanje, da bo krovna organizacija obrtnikov in podjetnikov tudi v prihodnje ostala enotna, predvsem pa z obveznim članstvom.

Podobno so menili tudi drugi delegati skupščine ter župan Kampuš, saj v tem kriznem času kljub finančnim težavam potrebujejo svojo organizacijo, brez katere bo gotovo še težje. Zato so se dogovorili tudi za ustrezno lobiranje, predvsem pri poslancih DZ, vsi skupaj pa so izrazili podporo sedanjemu vodstvu OZS, ki da ima dobre načrte, in da se dosedanje malverzacije vodstva slovenske krovne organizacije, ki so tudi pripeljale do izgube zaupanja članstva, ne bodo več ponovile.

Kljub vsemu so prisotni, po poročilu predsednika Rojka, predstavnikov ustreznih odborov, ter po krajši razpravi, ugotovili da je OOZ Gornja Radgona, kljub hudi krizi, ki pritiska z vseh strani, tudi v letu 2012 poslovala v skladu s svojim poslanstvom, predvsem pa uspešno in v korist članstva. Slednje se je v letu 2012, v primerjavi s predhodnim letom, spet nekoliko znižalo. Velik upad so zabeležili predvsem v občini Radenci, nekoliko nižji v Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, povečalo pa se je število članstva v občini Gornja Radgona. Tako je na dan 31.12.2012 OOZ Gornja Radgona štela skupno 445 (leta 2011: 457; leta 2010: 466) članov, od tega je samostojnih podjetnikov 403 (415), gospodarskih družb pa 42 (42), samozaposlenih je 225 (346) članov, ostalih 111 (220) članov pa zaposluje 1095 (1294) ljudi. V občini Gornja Radgona je konec lanskega leta bilo 215 (204) obratovalnic, sledi občina Radenci 102 (117), občina Apače 65 (66) in občina Sveti Jurij ob Ščavnici 63 (70). Po strukturi dejavnosti pa je največ članov s področja gradbeništva in zaključnih del v gradbeništvu – 103 (leto poprej: 106), sledijo pa: dejavnost prometa in storitev – 63 (64), frizerji, kozmetičarji, pedikerji – 42 (42), gostinstvo – 41 (42), lesarji – 36 (38), avtoserviserska in remontna dejavnost – 32 (34), elektro dejavnosti – 24 (24), kovinarstvo - 23 (23), trgovina – 18 (20), računalniške, računovodske in intelektualne dejavnosti – 15 (15), grafične in papirne dejavnosti – 9 (9), živilska stroka – 9 (9), cvetličarji in vrtnarji – 8 (8), cementninarstvo – 3 (3), fotografske in sorodne dejavnosti – 3 (3), predelovalci plastičnih mas – 1 (3), tekstilci – 1 (1), ostale dejavnosti – 14 (12).

V svojem poročilu je predsednik Rojko, poleg uspešnega dela upravnega in nadzornega odbora, pohvalil tudi delovanje sekcij (najbolj aktivne sekcije so sekcija gostincev, frizerjev in prevoznikov), ter stalne in občasne odbore, ki delujejo v okviru zbornice, kot so: Odbor za sejme in gospodarske zadeve; Odbor za družbene dejavnosti, kulturo in šport; Odbor za izobraževanje; Komisija za odlikovanja in priznanja; Odbor za gobarski piknik ipd. Seveda je bilo dobro sodelovanje tudi s stanovskimi organizacijami v regiji, na skupščini pa so še posebej opozorili na izvajanje javnih pooblastil, in tukaj se je obseg dela povečal tudi v letu 2012. Ker pa nekateri člani zbornice niti ne vedo, kakšna javna pooblastila izvajajo na zbornici, so našteli tista, ki so najpogostejša: Postopek izdaje obrtnih dovoljenj, postopek spremembe in dopolnitve obrtnega dovoljenja, postopek prenehanja veljavnosti obrtnega dovoljenja, izdaja sklepov o vpisu v obrtni register, strokovna pomoč in posredovanje pri izdaji novih licenc, spremembah in vračilu licenc, strokovna pomoč in posredovanje pri prijavah na mojstrski izpit... Pri izvajanju javnih pooblastil so opravljali tudi druga opravila kot so: vodenje in vzdrževanje ter usklajevanje obrtnega registra, izdaja rednega izpiska iz obrtnega registra, pomoč pri razvrščanju dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti ter uredbo o listi A obrtnih in listi B obrtnih podobnih dejavnosti, svetovanje in pomoč pri ustanavljanju podjetij, izvajanje vpisa samostojnih podjetnikov (vstopna točka E-VEM), spremembe, izbrisi, pomoč pri izpolnjevanju individualnih učnih pogodb in posredovanju v registracijo, strokovna pomoč in posredovanje pri izdaji potrdila za opravljanje storitev v EU ipd.

Posebno pozornost so namenjali tudi izobraževanju, udeležbi na sejmih, informiranju, svetovanju, promociji, športu, rekreaciji in zabavi... Podobne dejavnosti bodo imeli tudi letos, čeprav jim še ni jasno v kakšni obliko bodo delovali in s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali. „Glede na postopek sprejemanja zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona, v katerem je predviden prehod iz sedanjega obveznega članstva v prostovoljno članstvo v obrtno-podjetniškem zborničnem sistemu, bo leto 2013 prelomno za celoten sistem. Prav zaradi tega bo potrebno sprejeti ukrepe za prilagoditev celotnega sistema novonastali situaciji, prilagoditi oziroma na novo sprejeti temeljne akte-statute tako OZS kot OOZ“, je med drugim dejal Rojko, ki je kot ključna področja zastopanja interesov obrtnikov in malih podjetnikov v letu 2013 omenil: spremembo obrtnega zakona, davčno zakonodajo ter delovno pravno zakonodajo in gospodarsko pravo.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Skupaj bi jim bilo lažje...