Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Skupaj bi jim bilo lažje...

 

Na skupščini OOZ Gornja Radgona izrazili upanje, da bo članstvo v zbornici le obvezno

OOZ - skupščinaV gostišču Mencinger v Črešnjevcih je potekala 3. redna letna redna seja Skupščine Območne obrtno - podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona, na kateri so delegati iz vseh štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici), prisluhnili poročilom o delu in finančnih zadevah v lanskem letu, prav tako pa so sprejeli program dela ter finančni načrt za leto 2013. Na seji, katere se je poleg delegatov skupščine udeležil tudi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš (žal predstavnikov ostalih lokalnih skupnosti ni bilo, in to je, kot so dejali, odraz spoštovanja podjetništva in obrtništva), ki je prepričan, da v radgonski zbornici v nobenem primeru ne bo večjega osipa, sta predsednik OOZ Vlado Rojko in predsednik Skupščine Branko Novak, v teh kriznih časih predvsem izrazila upanje, da bo krovna organizacija obrtnikov in podjetnikov tudi v prihodnje ostala enotna, predvsem pa z obveznim članstvom.

Podobno so menili tudi drugi delegati skupščine ter župan Kampuš, saj v tem kriznem času kljub finančnim težavam potrebujejo svojo organizacijo, brez katere bo gotovo še težje. Zato so se dogovorili tudi za ustrezno lobiranje, predvsem pri poslancih DZ, vsi skupaj pa so izrazili podporo sedanjemu vodstvu OZS, ki da ima dobre načrte, in da se dosedanje malverzacije vodstva slovenske krovne organizacije, ki so tudi pripeljale do izgube zaupanja članstva, ne bodo več ponovile.

Kljub vsemu so prisotni, po poročilu predsednika Rojka, predstavnikov ustreznih odborov, ter po krajši razpravi, ugotovili da je OOZ Gornja Radgona, kljub hudi krizi, ki pritiska z vseh strani, tudi v letu 2012 poslovala v skladu s svojim poslanstvom, predvsem pa uspešno in v korist članstva. Slednje se je v letu 2012, v primerjavi s predhodnim letom, spet nekoliko znižalo. Velik upad so zabeležili predvsem v občini Radenci, nekoliko nižji v Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, povečalo pa se je število članstva v občini Gornja Radgona. Tako je na dan 31.12.2012 OOZ Gornja Radgona štela skupno 445 (leta 2011: 457; leta 2010: 466) članov, od tega je samostojnih podjetnikov 403 (415), gospodarskih družb pa 42 (42), samozaposlenih je 225 (346) članov, ostalih 111 (220) članov pa zaposluje 1095 (1294) ljudi. V občini Gornja Radgona je konec lanskega leta bilo 215 (204) obratovalnic, sledi občina Radenci 102 (117), občina Apače 65 (66) in občina Sveti Jurij ob Ščavnici 63 (70). Po strukturi dejavnosti pa je največ članov s področja gradbeništva in zaključnih del v gradbeništvu – 103 (leto poprej: 106), sledijo pa: dejavnost prometa in storitev – 63 (64), frizerji, kozmetičarji, pedikerji – 42 (42), gostinstvo – 41 (42), lesarji – 36 (38), avtoserviserska in remontna dejavnost – 32 (34), elektro dejavnosti – 24 (24), kovinarstvo - 23 (23), trgovina – 18 (20), računalniške, računovodske in intelektualne dejavnosti – 15 (15), grafične in papirne dejavnosti – 9 (9), živilska stroka – 9 (9), cvetličarji in vrtnarji – 8 (8), cementninarstvo – 3 (3), fotografske in sorodne dejavnosti – 3 (3), predelovalci plastičnih mas – 1 (3), tekstilci – 1 (1), ostale dejavnosti – 14 (12).

V svojem poročilu je predsednik Rojko, poleg uspešnega dela upravnega in nadzornega odbora, pohvalil tudi delovanje sekcij (najbolj aktivne sekcije so sekcija gostincev, frizerjev in prevoznikov), ter stalne in občasne odbore, ki delujejo v okviru zbornice, kot so: Odbor za sejme in gospodarske zadeve; Odbor za družbene dejavnosti, kulturo in šport; Odbor za izobraževanje; Komisija za odlikovanja in priznanja; Odbor za gobarski piknik ipd. Seveda je bilo dobro sodelovanje tudi s stanovskimi organizacijami v regiji, na skupščini pa so še posebej opozorili na izvajanje javnih pooblastil, in tukaj se je obseg dela povečal tudi v letu 2012. Ker pa nekateri člani zbornice niti ne vedo, kakšna javna pooblastila izvajajo na zbornici, so našteli tista, ki so najpogostejša: Postopek izdaje obrtnih dovoljenj, postopek spremembe in dopolnitve obrtnega dovoljenja, postopek prenehanja veljavnosti obrtnega dovoljenja, izdaja sklepov o vpisu v obrtni register, strokovna pomoč in posredovanje pri izdaji novih licenc, spremembah in vračilu licenc, strokovna pomoč in posredovanje pri prijavah na mojstrski izpit... Pri izvajanju javnih pooblastil so opravljali tudi druga opravila kot so: vodenje in vzdrževanje ter usklajevanje obrtnega registra, izdaja rednega izpiska iz obrtnega registra, pomoč pri razvrščanju dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti ter uredbo o listi A obrtnih in listi B obrtnih podobnih dejavnosti, svetovanje in pomoč pri ustanavljanju podjetij, izvajanje vpisa samostojnih podjetnikov (vstopna točka E-VEM), spremembe, izbrisi, pomoč pri izpolnjevanju individualnih učnih pogodb in posredovanju v registracijo, strokovna pomoč in posredovanje pri izdaji potrdila za opravljanje storitev v EU ipd.

Posebno pozornost so namenjali tudi izobraževanju, udeležbi na sejmih, informiranju, svetovanju, promociji, športu, rekreaciji in zabavi... Podobne dejavnosti bodo imeli tudi letos, čeprav jim še ni jasno v kakšni obliko bodo delovali in s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali. „Glede na postopek sprejemanja zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona, v katerem je predviden prehod iz sedanjega obveznega članstva v prostovoljno članstvo v obrtno-podjetniškem zborničnem sistemu, bo leto 2013 prelomno za celoten sistem. Prav zaradi tega bo potrebno sprejeti ukrepe za prilagoditev celotnega sistema novonastali situaciji, prilagoditi oziroma na novo sprejeti temeljne akte-statute tako OZS kot OOZ“, je med drugim dejal Rojko, ki je kot ključna področja zastopanja interesov obrtnikov in malih podjetnikov v letu 2013 omenil: spremembo obrtnega zakona, davčno zakonodajo ter delovno pravno zakonodajo in gospodarsko pravo.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Skupaj bi jim bilo lažje...