V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Plazovi premikajo hiše, studence, pokopališča...

 

Na severovzhodu Slovenije niti najstarejši ne pomnijo toliko padavin, ki med drugim sprožajo številne plazove

Posledice plazuVelike količine padavin, ki jih ne pomnijo niti najstarejši Prleki in Prekmurci, so marsikje v deželi ob reki Muri, v minulih dneh, povzročile veliko preglavic. Prav deževje in topljenje snega, ki poleg poplav povzročajo številna plazenja zemljišč, na skrajnjem severovzhodu države kalijo mir in spokoj mnogih prebivalcev. Zaradi razmočenosti terena se je namreč na različnih koncih Pomurja, vse od ljutomerskega do radgonskega območja na desnem bregu reke Mure, ter tudi na Goričkem in Lendavskem, na drugi strani reke Mure, sprožilo več zemeljskih plazov, ki ogrožajo stanovanjske in druge objekte, zasuli pa so tudi nekatere ceste, ogrozili vodovodne, električne in plinske napeljave. Dodatne težave povzroča močno povišana podtalnica, ki ponekod grozi kar celim naseljem, stotine hektarjev žitnih polj je pod vodo in najbrž bo potrebno novo sejanje nekaterih popolnoma uničenih kultur.

Vse to potrjuje, kako je narava neukrotljiva in predvsem nepredvidljiva, očitno pa je, da se nam sedaj tudi narava maščuje za vse kar ji s svojim početjem povzročamo ljudje. Zato imajo gasilci, komunalci, pripadniki štabov CZ, električarji in mnogi drugi veliko dela. Odvažajo odvečno zemljo, plazove pa poskušajo zaustaviti z namestitvijo lesenih pilotov in pokrivanjem s folijo. Prebivalci, ki jim je zemljo naneslo povsem do pragov njihovih domovanj, z nestrpnostjo pričakujejo geologe oziroma geomehanike, ki bodo pregledali plazeče terene in sprejeli ukrepe za prihodnje, obenem pričakujejo tudi finančno pomoč države. Kakorkoli že, v Pomurju so še vedno izredne razmere. Čeprav večji del minulega vikenda ni deževalo, je zemlja tako napita, da ne utegne požirati velikih količin vode, ki so se nabrale, predvsem na kmetijskih zemljiščih. Zato so državljani imeli zelo „deloven“ tudi minuli konec tedna, saj so še naprej črpali vodo iz kletnih prostorov svojih objektov, številni niso zatisnili oči zaradi zdrsov zemlje, ki ogrožajo njihovo imetje. V deželi ob reki Muri tako ni občine z zaselki na višje ležečih območjih, ki je ne bi prizadeli plazovi. Ob tem je več kot 60 odstotkov njivskih površin močno razmočenih. Žal nobeni prostovoljci in nihče drug, kljub svoji zagnanosti proti naravi ne more veliko narediti. V to so se prepričali tudi Plazčlani štiričlanske družine Čeh - Bokić z Radenskega Vrha 30, ki je v noči od nedelje na ponedeljek zadnjič prespala v svoji hiši. Sami družinski člani so spali z enim očesom odprtim, za varnost pa so skrbeli tudi hišni ljubljenčki, psički Rika in Neda ter mucek Muri, ki so zelo skrbni, očitno občutijo vsak premik zemlje in s tem rušenje doma. V kritični noči med soboto in nedeljo pa so celo živali prve opozorile, da se stanje bistveno poslabšuje, kar je bil tudi zadnji znak za preplah oz. izselitev. In zato bo ponedeljek, 8. aprila 53-letni Ireni Čeh Bokić, računovodkinji v zasebnem računovodskem servisu, njenemu nezaposlenemu možu Draganu, upokojeni mami Ani, ki bo prav v tem tednu napolnila 75 let, in sinu Aleksandru, študentu strojništva v Ljubljani (starejši sin Martin si je že ustvaril družino in živi v Kranju op.p.), ostal v izjemno grenkem spominu, saj so dokončno morali zapustiti svoj dom v katerem več ni možno živeti.

...žalost na Radenskem Vrhu, ogrožene so številne hiše, več družin pa so že izselili...

Že konec tedna je geolog Metod Krajnc ocenil, da njihova hiša, zgrajena leta 1948 in lepo vzdrževana, ni več varna za bivanje. Plaz, ki je globok okoli šest metrov, širok pa okoli 800 metrov, naj bi se namreč še širil, hiša, ki očitno stoji na „vodni žili“ pa je že močno razpokana. Kot so ugotovili pripadniki civilne zaščite občine Radenci, so se v zadnjem dnevu razpoke na plazu zelo razširile, zemlja pa se kot na nekakšni blazini pomika k hišam v dolino, kjer je poleg izpraznjene, ogroženih še najmanj pet družinskih hiš. Plaz, ki se je sprožil pred dnevi, so v nedeljo popoldne dodatno zaščitili s plastično folijo, a žal tudi to ne more veliko pomagati. Sicer pa v radenski občini plazovi povzročajo največje težave. Poleg omenjenih objektov na Radenskem Vrhu, je najhuje v Okoslavcih, Zg. Kocijanu, in sploh na Kapelskem Vrhu, kjer je ogroženo tudi krajevno pokopališče.

Radenski vrhVsekakor pa so na prvem mestu ljudje, za katere je potrebno poskrbeti, ne glede na to, da v občinskem proračunu ni denarja. Predvsem podžupan Janez Konrad in direktorica občinske uprave Mojca Marovič, sta s sodelavci vseskozi na terenu in iščejo možnosti za najnujnejše in potem za dolgoročne rešitve stanja. Tako so tudi prvo aprilsko nedeljo morali veliko delati, da so med drugim poiskali ustrezno rešitev za omenjeno štiričlansko družino Čeh-Bokić. Ni ji bilo lahko najti ustreznega domovanja, saj v stanovanjski blok za dijaškim domom niso mogli preseliti družine z dvema kužkoma in muco... „Njihova hiša je dejansko nevarna za bivanje, zato je bilo nujno, da smo družini poiskali nadomestno bivališče. Tudi če se plazenje zemlje ustavi, ta hiša ne bo več primerna za bivanje. K sreči se je pojavila dobrosrčna Natalija Slana, ki je družini odstopila svojo povsem opremljeno hišo v Hrastje-Moti“, nam je dejala Marovičeva, ki je ob tem dodala, da bodo še naprej spremljali plazove na Radenskem in Kapelskem Vrhu, imajo pa že tudi pripravljena nadomestna stanovanja, če bo še komu treba začasno pomagati.

„Že nekaj časa so se čutili rahli premiki terena in s tem so nastajale manjše razpoke sten, potem pa se je vse skupaj začelo stopnjevati. Vsako uro so nastajale večje razpoke, od srede, 3. aprila pa je bilo vse skupaj že nevarno za življenje. K sreči so nam nemudoma pritekli na pomoč, tako sosedje, kot gasilci in predstavniki civilne zaščite, enako pa tudi odgovorni na občini, ki smo jim resnično hvaležni“, nam je žalostno razlagala Irena, ki je rojena v hiši, katero je sedaj zapustila. Pove tudi, da nikoli niti pomislili niso, da bi jih lahko prizadel plaz, in zato objekte niso zavarovali proti plazenju. „Žal smo sedaj odvisni od države in širše skupnosti, saj ne mi in ne naša občina nimamo denarja“, dodaja naša sogovornica Irena Čeh Bokić.

Žal težave niso samo v radenski občini, temveč tudi v občini Gornja Radgona, kjer več kot 40 plazišč ogroža tako hiše in druge objekte, kot tudi ceste, vodovodne in električne napeljave, seveda pa tudi na ljutomerskem območju, kjer je ogroženih kar nekaj hiš. Poleg Slokanovih v Cubru, se je sedaj grozeč plaz spravil še na Gremškove iz Rinčetove Grabe na območju ljutomerske občine. Nad počitniško hišico in objektom, kjer negujejo vrhunsko belo vino, se razprostira širni vinograd, katerega skrbno obdelujejo in jeseni obirajo sadove dela, s katerimi se preživljajo. Vendar bo tega pridelka to jesen bistveno manj. Zaradi plazu je v dolino zgrmelo več kot tisoč vinskih trsov, gmota zemlje je povsem uničila počitniško hišico površine 80 kvadratnih metrov. „Plaz jo je premaknil za več kot 20 centimetrov proti dolini, zadnji del pa povsem porušil. Če je ne bo povsem uničilo plazenje zemlje v prihodnje, nam ne bo preostalo drugega, kot da jo sami podremo“, je razlagal Miran Germšek, ki upa, da se bo stanje umirilo, saj ima v neposredni bližini te hišice še en objekt z vinsko kletjo.

PlazenjeTežave so tudi na Goričkem, kjer nam je župan občine Grad Daniel Kalamar povedal, da so morali pet družin oziroma enajst ljudi iz starejših hiš, ki jih ogrožajo plazovi, že izseliti. Večina jih je novo domovanje našla pri sorodnikih in sosedih, so pa že tudi namestili nekaj kontejnerjev, v katere ljudje, ki so primorani zapustiti svoje domovanje, odlagajo vrednejše predmete, ki jih umikajo iz svojih, od plazov načetih hiš. Samo v občini Grad imajo trenutno evidentiranih 28 plazov, ki poleg hiš ogrožajo ceste, več kot 70 plazov je še na kmetijskih zemljiščih. Štiri lokalne ceste so zaradi plazov povsem zaprte. O številu plazov v Pomurju ni natančnih podatkov, saj zemlja drsi na številnih mestih. Med najbolj ogroženimi občinami pa je tudi občina Puconci, ki ima menda že okoli 100 večjih in manjših plazov. Po besedah župana Puconcev Ludvika Novaka je resno ogroženih 18 hiš, zlasti nevaren pa je plaz v Pečarovcih, širok okoli 350 metrov. Eno družino, njihovi hiši se je plaz povsem približal, so izselili in jo namestili v bivalnik. Oba župana goriških občin opozarjata, da je škoda zaradi plazov ogromna in da bo pri sanaciji nujno potrebna pomoč države, saj občine za to nimajo denarja.

Kakorkoli že, sneg, mraz in velike količine vode pomurskim kmetom povzročajo velike preglavice tudi pri spomladanskih opravilih. Konec prejšnjega tedna je bilo več kot 60 odstotkov njivskih površin v Pomurju pod vodo ali pa so razmočene in propadajo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo škoda ogromna. Prva ocena je, da bo najmanj 50 odstotkov škode pri ozimnih žitih in oljni ogrščici, moker teren pa trenutno onemogoča, da bi kmetje pričeli spomladanska opravila na njivah...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Plazovi premikajo hiše, studence, pokopališča...