Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Plazovi premikajo hiše, studence, pokopališča...

 

Na severovzhodu Slovenije niti najstarejši ne pomnijo toliko padavin, ki med drugim sprožajo številne plazove

Posledice plazuVelike količine padavin, ki jih ne pomnijo niti najstarejši Prleki in Prekmurci, so marsikje v deželi ob reki Muri, v minulih dneh, povzročile veliko preglavic. Prav deževje in topljenje snega, ki poleg poplav povzročajo številna plazenja zemljišč, na skrajnjem severovzhodu države kalijo mir in spokoj mnogih prebivalcev. Zaradi razmočenosti terena se je namreč na različnih koncih Pomurja, vse od ljutomerskega do radgonskega območja na desnem bregu reke Mure, ter tudi na Goričkem in Lendavskem, na drugi strani reke Mure, sprožilo več zemeljskih plazov, ki ogrožajo stanovanjske in druge objekte, zasuli pa so tudi nekatere ceste, ogrozili vodovodne, električne in plinske napeljave. Dodatne težave povzroča močno povišana podtalnica, ki ponekod grozi kar celim naseljem, stotine hektarjev žitnih polj je pod vodo in najbrž bo potrebno novo sejanje nekaterih popolnoma uničenih kultur.

Vse to potrjuje, kako je narava neukrotljiva in predvsem nepredvidljiva, očitno pa je, da se nam sedaj tudi narava maščuje za vse kar ji s svojim početjem povzročamo ljudje. Zato imajo gasilci, komunalci, pripadniki štabov CZ, električarji in mnogi drugi veliko dela. Odvažajo odvečno zemljo, plazove pa poskušajo zaustaviti z namestitvijo lesenih pilotov in pokrivanjem s folijo. Prebivalci, ki jim je zemljo naneslo povsem do pragov njihovih domovanj, z nestrpnostjo pričakujejo geologe oziroma geomehanike, ki bodo pregledali plazeče terene in sprejeli ukrepe za prihodnje, obenem pričakujejo tudi finančno pomoč države. Kakorkoli že, v Pomurju so še vedno izredne razmere. Čeprav večji del minulega vikenda ni deževalo, je zemlja tako napita, da ne utegne požirati velikih količin vode, ki so se nabrale, predvsem na kmetijskih zemljiščih. Zato so državljani imeli zelo „deloven“ tudi minuli konec tedna, saj so še naprej črpali vodo iz kletnih prostorov svojih objektov, številni niso zatisnili oči zaradi zdrsov zemlje, ki ogrožajo njihovo imetje. V deželi ob reki Muri tako ni občine z zaselki na višje ležečih območjih, ki je ne bi prizadeli plazovi. Ob tem je več kot 60 odstotkov njivskih površin močno razmočenih. Žal nobeni prostovoljci in nihče drug, kljub svoji zagnanosti proti naravi ne more veliko narediti. V to so se prepričali tudi Plazčlani štiričlanske družine Čeh - Bokić z Radenskega Vrha 30, ki je v noči od nedelje na ponedeljek zadnjič prespala v svoji hiši. Sami družinski člani so spali z enim očesom odprtim, za varnost pa so skrbeli tudi hišni ljubljenčki, psički Rika in Neda ter mucek Muri, ki so zelo skrbni, očitno občutijo vsak premik zemlje in s tem rušenje doma. V kritični noči med soboto in nedeljo pa so celo živali prve opozorile, da se stanje bistveno poslabšuje, kar je bil tudi zadnji znak za preplah oz. izselitev. In zato bo ponedeljek, 8. aprila 53-letni Ireni Čeh Bokić, računovodkinji v zasebnem računovodskem servisu, njenemu nezaposlenemu možu Draganu, upokojeni mami Ani, ki bo prav v tem tednu napolnila 75 let, in sinu Aleksandru, študentu strojništva v Ljubljani (starejši sin Martin si je že ustvaril družino in živi v Kranju op.p.), ostal v izjemno grenkem spominu, saj so dokončno morali zapustiti svoj dom v katerem več ni možno živeti.

...žalost na Radenskem Vrhu, ogrožene so številne hiše, več družin pa so že izselili...

Že konec tedna je geolog Metod Krajnc ocenil, da njihova hiša, zgrajena leta 1948 in lepo vzdrževana, ni več varna za bivanje. Plaz, ki je globok okoli šest metrov, širok pa okoli 800 metrov, naj bi se namreč še širil, hiša, ki očitno stoji na „vodni žili“ pa je že močno razpokana. Kot so ugotovili pripadniki civilne zaščite občine Radenci, so se v zadnjem dnevu razpoke na plazu zelo razširile, zemlja pa se kot na nekakšni blazini pomika k hišam v dolino, kjer je poleg izpraznjene, ogroženih še najmanj pet družinskih hiš. Plaz, ki se je sprožil pred dnevi, so v nedeljo popoldne dodatno zaščitili s plastično folijo, a žal tudi to ne more veliko pomagati. Sicer pa v radenski občini plazovi povzročajo največje težave. Poleg omenjenih objektov na Radenskem Vrhu, je najhuje v Okoslavcih, Zg. Kocijanu, in sploh na Kapelskem Vrhu, kjer je ogroženo tudi krajevno pokopališče.

Radenski vrhVsekakor pa so na prvem mestu ljudje, za katere je potrebno poskrbeti, ne glede na to, da v občinskem proračunu ni denarja. Predvsem podžupan Janez Konrad in direktorica občinske uprave Mojca Marovič, sta s sodelavci vseskozi na terenu in iščejo možnosti za najnujnejše in potem za dolgoročne rešitve stanja. Tako so tudi prvo aprilsko nedeljo morali veliko delati, da so med drugim poiskali ustrezno rešitev za omenjeno štiričlansko družino Čeh-Bokić. Ni ji bilo lahko najti ustreznega domovanja, saj v stanovanjski blok za dijaškim domom niso mogli preseliti družine z dvema kužkoma in muco... „Njihova hiša je dejansko nevarna za bivanje, zato je bilo nujno, da smo družini poiskali nadomestno bivališče. Tudi če se plazenje zemlje ustavi, ta hiša ne bo več primerna za bivanje. K sreči se je pojavila dobrosrčna Natalija Slana, ki je družini odstopila svojo povsem opremljeno hišo v Hrastje-Moti“, nam je dejala Marovičeva, ki je ob tem dodala, da bodo še naprej spremljali plazove na Radenskem in Kapelskem Vrhu, imajo pa že tudi pripravljena nadomestna stanovanja, če bo še komu treba začasno pomagati.

„Že nekaj časa so se čutili rahli premiki terena in s tem so nastajale manjše razpoke sten, potem pa se je vse skupaj začelo stopnjevati. Vsako uro so nastajale večje razpoke, od srede, 3. aprila pa je bilo vse skupaj že nevarno za življenje. K sreči so nam nemudoma pritekli na pomoč, tako sosedje, kot gasilci in predstavniki civilne zaščite, enako pa tudi odgovorni na občini, ki smo jim resnično hvaležni“, nam je žalostno razlagala Irena, ki je rojena v hiši, katero je sedaj zapustila. Pove tudi, da nikoli niti pomislili niso, da bi jih lahko prizadel plaz, in zato objekte niso zavarovali proti plazenju. „Žal smo sedaj odvisni od države in širše skupnosti, saj ne mi in ne naša občina nimamo denarja“, dodaja naša sogovornica Irena Čeh Bokić.

Žal težave niso samo v radenski občini, temveč tudi v občini Gornja Radgona, kjer več kot 40 plazišč ogroža tako hiše in druge objekte, kot tudi ceste, vodovodne in električne napeljave, seveda pa tudi na ljutomerskem območju, kjer je ogroženih kar nekaj hiš. Poleg Slokanovih v Cubru, se je sedaj grozeč plaz spravil še na Gremškove iz Rinčetove Grabe na območju ljutomerske občine. Nad počitniško hišico in objektom, kjer negujejo vrhunsko belo vino, se razprostira širni vinograd, katerega skrbno obdelujejo in jeseni obirajo sadove dela, s katerimi se preživljajo. Vendar bo tega pridelka to jesen bistveno manj. Zaradi plazu je v dolino zgrmelo več kot tisoč vinskih trsov, gmota zemlje je povsem uničila počitniško hišico površine 80 kvadratnih metrov. „Plaz jo je premaknil za več kot 20 centimetrov proti dolini, zadnji del pa povsem porušil. Če je ne bo povsem uničilo plazenje zemlje v prihodnje, nam ne bo preostalo drugega, kot da jo sami podremo“, je razlagal Miran Germšek, ki upa, da se bo stanje umirilo, saj ima v neposredni bližini te hišice še en objekt z vinsko kletjo.

PlazenjeTežave so tudi na Goričkem, kjer nam je župan občine Grad Daniel Kalamar povedal, da so morali pet družin oziroma enajst ljudi iz starejših hiš, ki jih ogrožajo plazovi, že izseliti. Večina jih je novo domovanje našla pri sorodnikih in sosedih, so pa že tudi namestili nekaj kontejnerjev, v katere ljudje, ki so primorani zapustiti svoje domovanje, odlagajo vrednejše predmete, ki jih umikajo iz svojih, od plazov načetih hiš. Samo v občini Grad imajo trenutno evidentiranih 28 plazov, ki poleg hiš ogrožajo ceste, več kot 70 plazov je še na kmetijskih zemljiščih. Štiri lokalne ceste so zaradi plazov povsem zaprte. O številu plazov v Pomurju ni natančnih podatkov, saj zemlja drsi na številnih mestih. Med najbolj ogroženimi občinami pa je tudi občina Puconci, ki ima menda že okoli 100 večjih in manjših plazov. Po besedah župana Puconcev Ludvika Novaka je resno ogroženih 18 hiš, zlasti nevaren pa je plaz v Pečarovcih, širok okoli 350 metrov. Eno družino, njihovi hiši se je plaz povsem približal, so izselili in jo namestili v bivalnik. Oba župana goriških občin opozarjata, da je škoda zaradi plazov ogromna in da bo pri sanaciji nujno potrebna pomoč države, saj občine za to nimajo denarja.

Kakorkoli že, sneg, mraz in velike količine vode pomurskim kmetom povzročajo velike preglavice tudi pri spomladanskih opravilih. Konec prejšnjega tedna je bilo več kot 60 odstotkov njivskih površin v Pomurju pod vodo ali pa so razmočene in propadajo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo škoda ogromna. Prva ocena je, da bo najmanj 50 odstotkov škode pri ozimnih žitih in oljni ogrščici, moker teren pa trenutno onemogoča, da bi kmetje pričeli spomladanska opravila na njivah...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Plazovi premikajo hiše, studence, pokopališča...