Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Plazovi premikajo hiše, studence, pokopališča...

 

Na severovzhodu Slovenije niti najstarejši ne pomnijo toliko padavin, ki med drugim sprožajo številne plazove

Posledice plazuVelike količine padavin, ki jih ne pomnijo niti najstarejši Prleki in Prekmurci, so marsikje v deželi ob reki Muri, v minulih dneh, povzročile veliko preglavic. Prav deževje in topljenje snega, ki poleg poplav povzročajo številna plazenja zemljišč, na skrajnjem severovzhodu države kalijo mir in spokoj mnogih prebivalcev. Zaradi razmočenosti terena se je namreč na različnih koncih Pomurja, vse od ljutomerskega do radgonskega območja na desnem bregu reke Mure, ter tudi na Goričkem in Lendavskem, na drugi strani reke Mure, sprožilo več zemeljskih plazov, ki ogrožajo stanovanjske in druge objekte, zasuli pa so tudi nekatere ceste, ogrozili vodovodne, električne in plinske napeljave. Dodatne težave povzroča močno povišana podtalnica, ki ponekod grozi kar celim naseljem, stotine hektarjev žitnih polj je pod vodo in najbrž bo potrebno novo sejanje nekaterih popolnoma uničenih kultur.

Vse to potrjuje, kako je narava neukrotljiva in predvsem nepredvidljiva, očitno pa je, da se nam sedaj tudi narava maščuje za vse kar ji s svojim početjem povzročamo ljudje. Zato imajo gasilci, komunalci, pripadniki štabov CZ, električarji in mnogi drugi veliko dela. Odvažajo odvečno zemljo, plazove pa poskušajo zaustaviti z namestitvijo lesenih pilotov in pokrivanjem s folijo. Prebivalci, ki jim je zemljo naneslo povsem do pragov njihovih domovanj, z nestrpnostjo pričakujejo geologe oziroma geomehanike, ki bodo pregledali plazeče terene in sprejeli ukrepe za prihodnje, obenem pričakujejo tudi finančno pomoč države. Kakorkoli že, v Pomurju so še vedno izredne razmere. Čeprav večji del minulega vikenda ni deževalo, je zemlja tako napita, da ne utegne požirati velikih količin vode, ki so se nabrale, predvsem na kmetijskih zemljiščih. Zato so državljani imeli zelo „deloven“ tudi minuli konec tedna, saj so še naprej črpali vodo iz kletnih prostorov svojih objektov, številni niso zatisnili oči zaradi zdrsov zemlje, ki ogrožajo njihovo imetje. V deželi ob reki Muri tako ni občine z zaselki na višje ležečih območjih, ki je ne bi prizadeli plazovi. Ob tem je več kot 60 odstotkov njivskih površin močno razmočenih. Žal nobeni prostovoljci in nihče drug, kljub svoji zagnanosti proti naravi ne more veliko narediti. V to so se prepričali tudi Plazčlani štiričlanske družine Čeh - Bokić z Radenskega Vrha 30, ki je v noči od nedelje na ponedeljek zadnjič prespala v svoji hiši. Sami družinski člani so spali z enim očesom odprtim, za varnost pa so skrbeli tudi hišni ljubljenčki, psički Rika in Neda ter mucek Muri, ki so zelo skrbni, očitno občutijo vsak premik zemlje in s tem rušenje doma. V kritični noči med soboto in nedeljo pa so celo živali prve opozorile, da se stanje bistveno poslabšuje, kar je bil tudi zadnji znak za preplah oz. izselitev. In zato bo ponedeljek, 8. aprila 53-letni Ireni Čeh Bokić, računovodkinji v zasebnem računovodskem servisu, njenemu nezaposlenemu možu Draganu, upokojeni mami Ani, ki bo prav v tem tednu napolnila 75 let, in sinu Aleksandru, študentu strojništva v Ljubljani (starejši sin Martin si je že ustvaril družino in živi v Kranju op.p.), ostal v izjemno grenkem spominu, saj so dokončno morali zapustiti svoj dom v katerem več ni možno živeti.

...žalost na Radenskem Vrhu, ogrožene so številne hiše, več družin pa so že izselili...

Že konec tedna je geolog Metod Krajnc ocenil, da njihova hiša, zgrajena leta 1948 in lepo vzdrževana, ni več varna za bivanje. Plaz, ki je globok okoli šest metrov, širok pa okoli 800 metrov, naj bi se namreč še širil, hiša, ki očitno stoji na „vodni žili“ pa je že močno razpokana. Kot so ugotovili pripadniki civilne zaščite občine Radenci, so se v zadnjem dnevu razpoke na plazu zelo razširile, zemlja pa se kot na nekakšni blazini pomika k hišam v dolino, kjer je poleg izpraznjene, ogroženih še najmanj pet družinskih hiš. Plaz, ki se je sprožil pred dnevi, so v nedeljo popoldne dodatno zaščitili s plastično folijo, a žal tudi to ne more veliko pomagati. Sicer pa v radenski občini plazovi povzročajo največje težave. Poleg omenjenih objektov na Radenskem Vrhu, je najhuje v Okoslavcih, Zg. Kocijanu, in sploh na Kapelskem Vrhu, kjer je ogroženo tudi krajevno pokopališče.

Radenski vrhVsekakor pa so na prvem mestu ljudje, za katere je potrebno poskrbeti, ne glede na to, da v občinskem proračunu ni denarja. Predvsem podžupan Janez Konrad in direktorica občinske uprave Mojca Marovič, sta s sodelavci vseskozi na terenu in iščejo možnosti za najnujnejše in potem za dolgoročne rešitve stanja. Tako so tudi prvo aprilsko nedeljo morali veliko delati, da so med drugim poiskali ustrezno rešitev za omenjeno štiričlansko družino Čeh-Bokić. Ni ji bilo lahko najti ustreznega domovanja, saj v stanovanjski blok za dijaškim domom niso mogli preseliti družine z dvema kužkoma in muco... „Njihova hiša je dejansko nevarna za bivanje, zato je bilo nujno, da smo družini poiskali nadomestno bivališče. Tudi če se plazenje zemlje ustavi, ta hiša ne bo več primerna za bivanje. K sreči se je pojavila dobrosrčna Natalija Slana, ki je družini odstopila svojo povsem opremljeno hišo v Hrastje-Moti“, nam je dejala Marovičeva, ki je ob tem dodala, da bodo še naprej spremljali plazove na Radenskem in Kapelskem Vrhu, imajo pa že tudi pripravljena nadomestna stanovanja, če bo še komu treba začasno pomagati.

„Že nekaj časa so se čutili rahli premiki terena in s tem so nastajale manjše razpoke sten, potem pa se je vse skupaj začelo stopnjevati. Vsako uro so nastajale večje razpoke, od srede, 3. aprila pa je bilo vse skupaj že nevarno za življenje. K sreči so nam nemudoma pritekli na pomoč, tako sosedje, kot gasilci in predstavniki civilne zaščite, enako pa tudi odgovorni na občini, ki smo jim resnično hvaležni“, nam je žalostno razlagala Irena, ki je rojena v hiši, katero je sedaj zapustila. Pove tudi, da nikoli niti pomislili niso, da bi jih lahko prizadel plaz, in zato objekte niso zavarovali proti plazenju. „Žal smo sedaj odvisni od države in širše skupnosti, saj ne mi in ne naša občina nimamo denarja“, dodaja naša sogovornica Irena Čeh Bokić.

Žal težave niso samo v radenski občini, temveč tudi v občini Gornja Radgona, kjer več kot 40 plazišč ogroža tako hiše in druge objekte, kot tudi ceste, vodovodne in električne napeljave, seveda pa tudi na ljutomerskem območju, kjer je ogroženih kar nekaj hiš. Poleg Slokanovih v Cubru, se je sedaj grozeč plaz spravil še na Gremškove iz Rinčetove Grabe na območju ljutomerske občine. Nad počitniško hišico in objektom, kjer negujejo vrhunsko belo vino, se razprostira širni vinograd, katerega skrbno obdelujejo in jeseni obirajo sadove dela, s katerimi se preživljajo. Vendar bo tega pridelka to jesen bistveno manj. Zaradi plazu je v dolino zgrmelo več kot tisoč vinskih trsov, gmota zemlje je povsem uničila počitniško hišico površine 80 kvadratnih metrov. „Plaz jo je premaknil za več kot 20 centimetrov proti dolini, zadnji del pa povsem porušil. Če je ne bo povsem uničilo plazenje zemlje v prihodnje, nam ne bo preostalo drugega, kot da jo sami podremo“, je razlagal Miran Germšek, ki upa, da se bo stanje umirilo, saj ima v neposredni bližini te hišice še en objekt z vinsko kletjo.

PlazenjeTežave so tudi na Goričkem, kjer nam je župan občine Grad Daniel Kalamar povedal, da so morali pet družin oziroma enajst ljudi iz starejših hiš, ki jih ogrožajo plazovi, že izseliti. Večina jih je novo domovanje našla pri sorodnikih in sosedih, so pa že tudi namestili nekaj kontejnerjev, v katere ljudje, ki so primorani zapustiti svoje domovanje, odlagajo vrednejše predmete, ki jih umikajo iz svojih, od plazov načetih hiš. Samo v občini Grad imajo trenutno evidentiranih 28 plazov, ki poleg hiš ogrožajo ceste, več kot 70 plazov je še na kmetijskih zemljiščih. Štiri lokalne ceste so zaradi plazov povsem zaprte. O številu plazov v Pomurju ni natančnih podatkov, saj zemlja drsi na številnih mestih. Med najbolj ogroženimi občinami pa je tudi občina Puconci, ki ima menda že okoli 100 večjih in manjših plazov. Po besedah župana Puconcev Ludvika Novaka je resno ogroženih 18 hiš, zlasti nevaren pa je plaz v Pečarovcih, širok okoli 350 metrov. Eno družino, njihovi hiši se je plaz povsem približal, so izselili in jo namestili v bivalnik. Oba župana goriških občin opozarjata, da je škoda zaradi plazov ogromna in da bo pri sanaciji nujno potrebna pomoč države, saj občine za to nimajo denarja.

Kakorkoli že, sneg, mraz in velike količine vode pomurskim kmetom povzročajo velike preglavice tudi pri spomladanskih opravilih. Konec prejšnjega tedna je bilo več kot 60 odstotkov njivskih površin v Pomurju pod vodo ali pa so razmočene in propadajo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo škoda ogromna. Prva ocena je, da bo najmanj 50 odstotkov škode pri ozimnih žitih in oljni ogrščici, moker teren pa trenutno onemogoča, da bi kmetje pričeli spomladanska opravila na njivah...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Plazovi premikajo hiše, studence, pokopališča...