Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Plazovi premikajo hiše, studence, pokopališča...

 

Na severovzhodu Slovenije niti najstarejši ne pomnijo toliko padavin, ki med drugim sprožajo številne plazove

Posledice plazuVelike količine padavin, ki jih ne pomnijo niti najstarejši Prleki in Prekmurci, so marsikje v deželi ob reki Muri, v minulih dneh, povzročile veliko preglavic. Prav deževje in topljenje snega, ki poleg poplav povzročajo številna plazenja zemljišč, na skrajnjem severovzhodu države kalijo mir in spokoj mnogih prebivalcev. Zaradi razmočenosti terena se je namreč na različnih koncih Pomurja, vse od ljutomerskega do radgonskega območja na desnem bregu reke Mure, ter tudi na Goričkem in Lendavskem, na drugi strani reke Mure, sprožilo več zemeljskih plazov, ki ogrožajo stanovanjske in druge objekte, zasuli pa so tudi nekatere ceste, ogrozili vodovodne, električne in plinske napeljave. Dodatne težave povzroča močno povišana podtalnica, ki ponekod grozi kar celim naseljem, stotine hektarjev žitnih polj je pod vodo in najbrž bo potrebno novo sejanje nekaterih popolnoma uničenih kultur.

Vse to potrjuje, kako je narava neukrotljiva in predvsem nepredvidljiva, očitno pa je, da se nam sedaj tudi narava maščuje za vse kar ji s svojim početjem povzročamo ljudje. Zato imajo gasilci, komunalci, pripadniki štabov CZ, električarji in mnogi drugi veliko dela. Odvažajo odvečno zemljo, plazove pa poskušajo zaustaviti z namestitvijo lesenih pilotov in pokrivanjem s folijo. Prebivalci, ki jim je zemljo naneslo povsem do pragov njihovih domovanj, z nestrpnostjo pričakujejo geologe oziroma geomehanike, ki bodo pregledali plazeče terene in sprejeli ukrepe za prihodnje, obenem pričakujejo tudi finančno pomoč države. Kakorkoli že, v Pomurju so še vedno izredne razmere. Čeprav večji del minulega vikenda ni deževalo, je zemlja tako napita, da ne utegne požirati velikih količin vode, ki so se nabrale, predvsem na kmetijskih zemljiščih. Zato so državljani imeli zelo „deloven“ tudi minuli konec tedna, saj so še naprej črpali vodo iz kletnih prostorov svojih objektov, številni niso zatisnili oči zaradi zdrsov zemlje, ki ogrožajo njihovo imetje. V deželi ob reki Muri tako ni občine z zaselki na višje ležečih območjih, ki je ne bi prizadeli plazovi. Ob tem je več kot 60 odstotkov njivskih površin močno razmočenih. Žal nobeni prostovoljci in nihče drug, kljub svoji zagnanosti proti naravi ne more veliko narediti. V to so se prepričali tudi Plazčlani štiričlanske družine Čeh - Bokić z Radenskega Vrha 30, ki je v noči od nedelje na ponedeljek zadnjič prespala v svoji hiši. Sami družinski člani so spali z enim očesom odprtim, za varnost pa so skrbeli tudi hišni ljubljenčki, psički Rika in Neda ter mucek Muri, ki so zelo skrbni, očitno občutijo vsak premik zemlje in s tem rušenje doma. V kritični noči med soboto in nedeljo pa so celo živali prve opozorile, da se stanje bistveno poslabšuje, kar je bil tudi zadnji znak za preplah oz. izselitev. In zato bo ponedeljek, 8. aprila 53-letni Ireni Čeh Bokić, računovodkinji v zasebnem računovodskem servisu, njenemu nezaposlenemu možu Draganu, upokojeni mami Ani, ki bo prav v tem tednu napolnila 75 let, in sinu Aleksandru, študentu strojništva v Ljubljani (starejši sin Martin si je že ustvaril družino in živi v Kranju op.p.), ostal v izjemno grenkem spominu, saj so dokončno morali zapustiti svoj dom v katerem več ni možno živeti.

...žalost na Radenskem Vrhu, ogrožene so številne hiše, več družin pa so že izselili...

Že konec tedna je geolog Metod Krajnc ocenil, da njihova hiša, zgrajena leta 1948 in lepo vzdrževana, ni več varna za bivanje. Plaz, ki je globok okoli šest metrov, širok pa okoli 800 metrov, naj bi se namreč še širil, hiša, ki očitno stoji na „vodni žili“ pa je že močno razpokana. Kot so ugotovili pripadniki civilne zaščite občine Radenci, so se v zadnjem dnevu razpoke na plazu zelo razširile, zemlja pa se kot na nekakšni blazini pomika k hišam v dolino, kjer je poleg izpraznjene, ogroženih še najmanj pet družinskih hiš. Plaz, ki se je sprožil pred dnevi, so v nedeljo popoldne dodatno zaščitili s plastično folijo, a žal tudi to ne more veliko pomagati. Sicer pa v radenski občini plazovi povzročajo največje težave. Poleg omenjenih objektov na Radenskem Vrhu, je najhuje v Okoslavcih, Zg. Kocijanu, in sploh na Kapelskem Vrhu, kjer je ogroženo tudi krajevno pokopališče.

Radenski vrhVsekakor pa so na prvem mestu ljudje, za katere je potrebno poskrbeti, ne glede na to, da v občinskem proračunu ni denarja. Predvsem podžupan Janez Konrad in direktorica občinske uprave Mojca Marovič, sta s sodelavci vseskozi na terenu in iščejo možnosti za najnujnejše in potem za dolgoročne rešitve stanja. Tako so tudi prvo aprilsko nedeljo morali veliko delati, da so med drugim poiskali ustrezno rešitev za omenjeno štiričlansko družino Čeh-Bokić. Ni ji bilo lahko najti ustreznega domovanja, saj v stanovanjski blok za dijaškim domom niso mogli preseliti družine z dvema kužkoma in muco... „Njihova hiša je dejansko nevarna za bivanje, zato je bilo nujno, da smo družini poiskali nadomestno bivališče. Tudi če se plazenje zemlje ustavi, ta hiša ne bo več primerna za bivanje. K sreči se je pojavila dobrosrčna Natalija Slana, ki je družini odstopila svojo povsem opremljeno hišo v Hrastje-Moti“, nam je dejala Marovičeva, ki je ob tem dodala, da bodo še naprej spremljali plazove na Radenskem in Kapelskem Vrhu, imajo pa že tudi pripravljena nadomestna stanovanja, če bo še komu treba začasno pomagati.

„Že nekaj časa so se čutili rahli premiki terena in s tem so nastajale manjše razpoke sten, potem pa se je vse skupaj začelo stopnjevati. Vsako uro so nastajale večje razpoke, od srede, 3. aprila pa je bilo vse skupaj že nevarno za življenje. K sreči so nam nemudoma pritekli na pomoč, tako sosedje, kot gasilci in predstavniki civilne zaščite, enako pa tudi odgovorni na občini, ki smo jim resnično hvaležni“, nam je žalostno razlagala Irena, ki je rojena v hiši, katero je sedaj zapustila. Pove tudi, da nikoli niti pomislili niso, da bi jih lahko prizadel plaz, in zato objekte niso zavarovali proti plazenju. „Žal smo sedaj odvisni od države in širše skupnosti, saj ne mi in ne naša občina nimamo denarja“, dodaja naša sogovornica Irena Čeh Bokić.

Žal težave niso samo v radenski občini, temveč tudi v občini Gornja Radgona, kjer več kot 40 plazišč ogroža tako hiše in druge objekte, kot tudi ceste, vodovodne in električne napeljave, seveda pa tudi na ljutomerskem območju, kjer je ogroženih kar nekaj hiš. Poleg Slokanovih v Cubru, se je sedaj grozeč plaz spravil še na Gremškove iz Rinčetove Grabe na območju ljutomerske občine. Nad počitniško hišico in objektom, kjer negujejo vrhunsko belo vino, se razprostira širni vinograd, katerega skrbno obdelujejo in jeseni obirajo sadove dela, s katerimi se preživljajo. Vendar bo tega pridelka to jesen bistveno manj. Zaradi plazu je v dolino zgrmelo več kot tisoč vinskih trsov, gmota zemlje je povsem uničila počitniško hišico površine 80 kvadratnih metrov. „Plaz jo je premaknil za več kot 20 centimetrov proti dolini, zadnji del pa povsem porušil. Če je ne bo povsem uničilo plazenje zemlje v prihodnje, nam ne bo preostalo drugega, kot da jo sami podremo“, je razlagal Miran Germšek, ki upa, da se bo stanje umirilo, saj ima v neposredni bližini te hišice še en objekt z vinsko kletjo.

PlazenjeTežave so tudi na Goričkem, kjer nam je župan občine Grad Daniel Kalamar povedal, da so morali pet družin oziroma enajst ljudi iz starejših hiš, ki jih ogrožajo plazovi, že izseliti. Večina jih je novo domovanje našla pri sorodnikih in sosedih, so pa že tudi namestili nekaj kontejnerjev, v katere ljudje, ki so primorani zapustiti svoje domovanje, odlagajo vrednejše predmete, ki jih umikajo iz svojih, od plazov načetih hiš. Samo v občini Grad imajo trenutno evidentiranih 28 plazov, ki poleg hiš ogrožajo ceste, več kot 70 plazov je še na kmetijskih zemljiščih. Štiri lokalne ceste so zaradi plazov povsem zaprte. O številu plazov v Pomurju ni natančnih podatkov, saj zemlja drsi na številnih mestih. Med najbolj ogroženimi občinami pa je tudi občina Puconci, ki ima menda že okoli 100 večjih in manjših plazov. Po besedah župana Puconcev Ludvika Novaka je resno ogroženih 18 hiš, zlasti nevaren pa je plaz v Pečarovcih, širok okoli 350 metrov. Eno družino, njihovi hiši se je plaz povsem približal, so izselili in jo namestili v bivalnik. Oba župana goriških občin opozarjata, da je škoda zaradi plazov ogromna in da bo pri sanaciji nujno potrebna pomoč države, saj občine za to nimajo denarja.

Kakorkoli že, sneg, mraz in velike količine vode pomurskim kmetom povzročajo velike preglavice tudi pri spomladanskih opravilih. Konec prejšnjega tedna je bilo več kot 60 odstotkov njivskih površin v Pomurju pod vodo ali pa so razmočene in propadajo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo škoda ogromna. Prva ocena je, da bo najmanj 50 odstotkov škode pri ozimnih žitih in oljni ogrščici, moker teren pa trenutno onemogoča, da bi kmetje pričeli spomladanska opravila na njivah...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Plazovi premikajo hiše, studence, pokopališča...