Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Samo v radgonski občini več kot 40 plazov

 

Narava je, s poplavami in plazovi, na severovzhodu države naredila svoje!

Potem ko se je narava končno nekoliko začela umirjati, ko se z zamudo pojavlja tudi sonce, ter se ljudje počasi odpravljajo po pomladnih opravilih, na njive, ki niso preveč poplavljene, je vse bolj jasno, da bo pomlad 2013 mnogim državljanom s skrajnjega severovzhoda države ostala v izjemno slabem spominu. Samo v Pomurju in Slovenskih Goricah so sneg, mraz in velike količine vode, ter s tem povezani plazovi, poleg neposredne škode, ki gotovo dosega milijonske zneske, povzročili velike preglavice tudi pri spomladanskih opravilih.

Tako je prvi aprilski konec tedna bilo več kot 60 odstotkov njivskih površin v Pomurju pod vodo ali pa so razmočene in propadajo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo škoda ogromna. Prva ocena je, da bo najmanj 50 odstotkov škode pri ozimnih žitih in oljni ogrščici, moker teren pa trenutno onemogoča, da bi kmetje pričeli spomladanska opravila na njivah..., in če temu dodamo, da je v omenjeni regiji, zaradi plazov bilo izseljenih kar nekaj družin, je jasno, kako daleč seže materialna škoda naravnih nezgod. In gotovo je, da bo tudi tukaj potrebna milijonska podpora države, saj prizadeti lastniki objektov in zemljišč, enako kot občine v katerih živijo, nimajo sredstev.

To velja tudi za območje občine Gornja Radgona, kjer je ogroženost občanov, zaradi zemeljskih plazov in drugih nevšečnosti povezanih z vremenom in naravnimi nesrečami zelo veliko. „Stanje ogroženosti zaradi izjemno visokih podzemnih voda in posledično sproženih zemeljskih plazov, zdrsov in udorov na območju občine Gornja Radgona, je izjemno velika. Do dne 9.4.2013 smo evidentirali skupno že preko 40 plazov manjših od 10 x 30 m do velikih v obsegu preko več hektarjev površin. Trenutno je ogroženo (doslej še na srečo ni bila potrebna nobena izselitev ljudi) najmanj 11 stanovanjskih in 10 gospodarskih objektov ter en večji poslovni objekt. Zemeljski plazovi so poškodovali preko 10 občinskih cest (ena popolna in tri delne zapore ceste), tri javne vodovode ter več gospodinjskih priključkov vodovodov na plazovih. Pretrganih in poškodovanih je veliko število električnih vodov (vseh informacij o njih še nimamo). Za oglede zemeljskih plazov smo aktivirali geologa, ustanovili dve posebni strokovni komisiji za oglede plazov in svetovanje ogroženim, aktivirali občinski štab Civilne zaščite in gasilske enote. Za intervencijsko pomoč (pokrivanje plazov, črpanje vode in pomoč pri odvodnjavanju) smo vključili sile zaščite in reševanja - Občinski štab CZ, gasilske enote na območju plazov ter javne službe. Skratka - prizadeti občani so zelo zaskrbljeni in prosijo ter zahtevajo pomoč občine in države. Upamo, da ne bo dodatnih padavin“, nam je sporočila Marjeta Erdela, poveljnica Civilne zaščite občine Gornja Radgona, ki je z istimi podatki seznanila tudi Upravo RS za zaščito in reševanje Izpostavo v Murski Soboti, kjer žal prejemajo še hujše podatke, saj so nekatere občine (zlasti Radenci, Ljutomer, Grad, Puconci...), še bolj prizadeti.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Samo v radgonski občini več kot 40 plazov