Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Samo v radgonski občini več kot 40 plazov

 

Narava je, s poplavami in plazovi, na severovzhodu države naredila svoje!

Potem ko se je narava končno nekoliko začela umirjati, ko se z zamudo pojavlja tudi sonce, ter se ljudje počasi odpravljajo po pomladnih opravilih, na njive, ki niso preveč poplavljene, je vse bolj jasno, da bo pomlad 2013 mnogim državljanom s skrajnjega severovzhoda države ostala v izjemno slabem spominu. Samo v Pomurju in Slovenskih Goricah so sneg, mraz in velike količine vode, ter s tem povezani plazovi, poleg neposredne škode, ki gotovo dosega milijonske zneske, povzročili velike preglavice tudi pri spomladanskih opravilih.

Tako je prvi aprilski konec tedna bilo več kot 60 odstotkov njivskih površin v Pomurju pod vodo ali pa so razmočene in propadajo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo škoda ogromna. Prva ocena je, da bo najmanj 50 odstotkov škode pri ozimnih žitih in oljni ogrščici, moker teren pa trenutno onemogoča, da bi kmetje pričeli spomladanska opravila na njivah..., in če temu dodamo, da je v omenjeni regiji, zaradi plazov bilo izseljenih kar nekaj družin, je jasno, kako daleč seže materialna škoda naravnih nezgod. In gotovo je, da bo tudi tukaj potrebna milijonska podpora države, saj prizadeti lastniki objektov in zemljišč, enako kot občine v katerih živijo, nimajo sredstev.

To velja tudi za območje občine Gornja Radgona, kjer je ogroženost občanov, zaradi zemeljskih plazov in drugih nevšečnosti povezanih z vremenom in naravnimi nesrečami zelo veliko. „Stanje ogroženosti zaradi izjemno visokih podzemnih voda in posledično sproženih zemeljskih plazov, zdrsov in udorov na območju občine Gornja Radgona, je izjemno velika. Do dne 9.4.2013 smo evidentirali skupno že preko 40 plazov manjših od 10 x 30 m do velikih v obsegu preko več hektarjev površin. Trenutno je ogroženo (doslej še na srečo ni bila potrebna nobena izselitev ljudi) najmanj 11 stanovanjskih in 10 gospodarskih objektov ter en večji poslovni objekt. Zemeljski plazovi so poškodovali preko 10 občinskih cest (ena popolna in tri delne zapore ceste), tri javne vodovode ter več gospodinjskih priključkov vodovodov na plazovih. Pretrganih in poškodovanih je veliko število električnih vodov (vseh informacij o njih še nimamo). Za oglede zemeljskih plazov smo aktivirali geologa, ustanovili dve posebni strokovni komisiji za oglede plazov in svetovanje ogroženim, aktivirali občinski štab Civilne zaščite in gasilske enote. Za intervencijsko pomoč (pokrivanje plazov, črpanje vode in pomoč pri odvodnjavanju) smo vključili sile zaščite in reševanja - Občinski štab CZ, gasilske enote na območju plazov ter javne službe. Skratka - prizadeti občani so zelo zaskrbljeni in prosijo ter zahtevajo pomoč občine in države. Upamo, da ne bo dodatnih padavin“, nam je sporočila Marjeta Erdela, poveljnica Civilne zaščite občine Gornja Radgona, ki je z istimi podatki seznanila tudi Upravo RS za zaščito in reševanje Izpostavo v Murski Soboti, kjer žal prejemajo še hujše podatke, saj so nekatere občine (zlasti Radenci, Ljutomer, Grad, Puconci...), še bolj prizadeti.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Samo v radgonski občini več kot 40 plazov