Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za Slovenijo tri milijarde evropskega denarja

 

Predstavniki MGRT v Pomurju v predstavili pripravo dokumentov razvojnega načrtovanja za obdobje 2014 – 2020

Pomursko gospodarstvoMurska Sobota - Predstavniki „Pomurske regije“, torej pomurskega gospodarstva in lokalnih skupnosti, ki so v Murski Soboti razpravljali o razvojnih načrtih v obdobju 2014 – 2020, so ugotovili, da je od posameznih projektov odvisno, koliko evropskega denarja bomo dobili v omenjenem obdobju. Kot je povedal generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Marko Drofenik, bo v prihodnji finančni perspektivi za Slovenijo na voljo 3,3 milijarde evrov, Slovenija pa bo odslej razdeljena na dve kohezijski regiji; vzhodno in zahodno.

Regionalni razvojni program je pod okriljem RRA Mura nastajal od septembra lani, pri njem pa je sodelovalo prek 140 različnih strokovnjakov. Določili so pet razvojnih prioritet; konkurenčno gospodarstvo, trajnostni turizem, razvoj človeškega kapitala, okolje, prostor in energije ter kmetijstvo in razvoj podeželja. Sprejeli so tudi tako imenovano razvojno specializacijo, ki združuje proizvodnjo ekološke hrane v povezavi s trajnostnim turizmom.

Zbrali so kar 143 projektov v vrednosti 303 milijonov evrov, največ pa jih je s področja turizma. Po besedah Drofenika bo v prihodnji finančni perspektivi za Slovenijo na voljo 3,3 milijarde, od tega za kohezijski sklad 1,2 milijarde, ki jih bodo namenili za prometno in okoljsko infrastrukturo. Za manj razvito vzhodno kohezijsko regijo bo na voljo 1,260 milijarde evrov, za zahodno pa 869 milijonov. Iz ene v drugo kohezijsko regijo se bo lahko preneslo le 3 odstotke denarja. Predvidoma junija bo sprejeta tudi strategija razvoja Slovenije. Prioritet je pet; znanje, podjetnost, tako imenovano zeleno, vključujoča družba ter učinkovit javni sektor. Sicer pa, na 2. delovnem srečanju s predstavniki Pomurske regije, so se gostje iz ministrstva pogovarjali o procesu priprave ter vsebinah strateških in programskih dokumentov za črpanje evropskih sredstev v programskem obdobju 2014-2020. Hkrati s pripravo razvojnih dokumentov na nacionalni ravni tudi na regionalni pospešeno potekajo procesi priprave regionalnih razvojnih programov, temeljnih strateških in programskih dokumentov, s katerimi se bodo uskladili razvojni cilji v regijah ter določili instrumenti in viri za njihovo uresničevanje.

Kot je v uvodu delovnega srečanja povedal predsednik Razvojnega sveta Pomurske regije Branko Drvarič, si v Pomurju želijo hitrejših razvojnih premikov, s katerimi bi nadoknadili razlike v razvitosti z ostalo Slovenijo. Izpostavil je, da si to želijo, zato: »…da bi ljudje bolje živeli in ostajali v Pomurju.« Po besedah predstavnika RRA Mura in koordinatorja priprave Regionalnega razvojnega programa Mitje Sankoviča ima Pomurska regija pet razvojnih prednostnih nalog: konkurenčnost gospodarstva; trajnostni turizem; razvoj človeškega kapitala; okolje, prostor in infrastruktura ter kmetijstvo in razvoj podeželja. Znotraj razvojnih prednostnih nalog so v Pomurju identificirali 19 investicijskih področij, 95 ukrepov in 143 projektov v višini 303 milijoni evrov. Te projekte bodo v nadaljevanju povezali v celostne teritorialne naložbe, regijske projekte ter sektorske in strateške projekte.

Kot je dejal Mitja Sankovič, je bila regija do sedaj zelo uspešna pri črpanju evropskih sredstev. V novi finančni perspektivi 2014-2020 svojo priložnost vidijo predvsem v prehrambnih verigah in proizvodnji kmetijskih pridelkov (zdrava in ekološka hrana) ter v povezovanju razvoja s trajnostnim turizmom (predvsem z naložbami v manjše sonaravne turistične zmogljivosti in nove, integrirane produkte in programe). S krepitvijo mednarodnega in regionalnega povezovanja in sodelovanja bosta ta dva sektorja dodatno podprta z inovacijami, spodbujanjem podjetništva in kreativnostjo ter uporabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, kot podlago za trajen in kakovosten razvoj regije v prihodnje.

Razvojni cilji regije so razvoj konkurenčnega gospodarstva, temelječega na znanju, inovativnosti, podjetnosti in povezovanju; trajnostni turizem, osnovan na izkoriščanju endogenih prednosti in podjetništvu; zagotovitev spodbudnega družbenega okolja, kjer zdravi posamezniki lahko v celoti razvijejo svoje potenciale; zagotovitev energetske samozadostnosti regije z uporabo OVE in URE ter izboljšanje stanja infrastrukturne opremljenosti regije; varovanje naravnih virov z izboljševanjem ekološkega stanja vseh naravnih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ustrezno gospodarjenje z gozdovi ter sanacija vodnih in priobalnih zemljišč za večjo kakovost bivanja; stabilen razvoj kmetijstva in višja samooskrba regije; ohranitev poseljenosti podeželja. Pomurje želi biti do 2020 re(j)dno dobra in prepoznavna pokrajina, ki bo svojim prebivalcem in obiskovalcem s trajnostnim razvojem zagotavljala sonaravno bivanje z okoljem, visoko kakovost življenja in celosten razvoj lastnih potencialov.

Marko Drofenik je povedal, da je leto 2013 eno ključnih let evropske kohezijske politike, saj pomeni tako zaključek stare kot začetek priprave na novo finančno perspektivo. MGRT je pristojno za pripravo ključnih strateških dokumentov, ki bodo osnova za črpanje sredstev v novi finančni perspektivi. V pripravi so Strategija razvoja Slovenije, Program državnih razvojnih prednostnih nalog in naložb, Partnerski sporazum, Operativni programi Kohezijske politike EU, Operativni programi evropskega teritorialnega sodelovanja ter Regionalni razvojni programi in dogovori za razvoj regij. Novost pri dokumentih za novo finančno perspektivo je manjše število operativnih programov, z namenom lažjega prenašanja sredstev med prednostnimi nalogami, kar se je ravno ob zaključku stare finančne perspektive izkazalo kot težko.

Identificirane prednostne naloge Slovenije do leta 2020 so: znanje, podjetnost, vključujoča družba, učinkovit javni sektor in pravna država ter zeleno. V okviru podjetništva je Marko Drofenik izpostavil predvsem krepitev podjetništva in inovativnosti, povečanje izvoza slovenskih podjetij, povečanje tujih neposrednih naložb, turizem, prometno infrastrukturo, energetsko infrastrukturo in širokopasovna omrežja. V NFP bo Slovenja prvič razdeljena na dve statistični regiji. Od 3,3 milijarde evrov, kot jih bo do 2020 imela na razpolago, bo imela vzhodna Slovenija na razpolago 1260 milijonov evrov (70 % sredstva ESRR in 30 % sredstva ESS). Nataša Kobe Logonder z MGRT je predstavila pripravo dokumentov razvojnega načrtovanja za obdobje 2014 – 2020. Povedala je tudi, da je osnutek Regionalnega razvojnega programa Pomurske regije dober ter časovno in vsebinsko usklajen s strateškimi dokumenti na nacionalni ravni.

Slišali smo tudi že bolj ali manj znane podatke; če so Pomurci leta 2000 dosegali 73 odstotkov povprečnega slovenskega bruto družbenega proizvoda, ga danes dosegajo le še 63 odstotkov. Tudi plače zaostajajo za slovenskim povprečjem, registrirana brezposelnost v regiji pa je bila decembra 18,1 odstotna. Je pa Pomurje med uspešnejšimi glede črpanja evropskega denarja, pa tudi glede privabljanja tujih investitorjev so po zagotovilu RRA Mure v slovenskem vrhu. Ta čas imajo 230 podjetij, ki so v tuji ali mešani lasti in ki zaposlujejo 13 odstotkov vseh zaposlenih v Pomurju...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Za Slovenijo tri milijarde evropskega denarja