V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za Slovenijo tri milijarde evropskega denarja

 

Predstavniki MGRT v Pomurju v predstavili pripravo dokumentov razvojnega načrtovanja za obdobje 2014 – 2020

Pomursko gospodarstvoMurska Sobota - Predstavniki „Pomurske regije“, torej pomurskega gospodarstva in lokalnih skupnosti, ki so v Murski Soboti razpravljali o razvojnih načrtih v obdobju 2014 – 2020, so ugotovili, da je od posameznih projektov odvisno, koliko evropskega denarja bomo dobili v omenjenem obdobju. Kot je povedal generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Marko Drofenik, bo v prihodnji finančni perspektivi za Slovenijo na voljo 3,3 milijarde evrov, Slovenija pa bo odslej razdeljena na dve kohezijski regiji; vzhodno in zahodno.

Regionalni razvojni program je pod okriljem RRA Mura nastajal od septembra lani, pri njem pa je sodelovalo prek 140 različnih strokovnjakov. Določili so pet razvojnih prioritet; konkurenčno gospodarstvo, trajnostni turizem, razvoj človeškega kapitala, okolje, prostor in energije ter kmetijstvo in razvoj podeželja. Sprejeli so tudi tako imenovano razvojno specializacijo, ki združuje proizvodnjo ekološke hrane v povezavi s trajnostnim turizmom.

Zbrali so kar 143 projektov v vrednosti 303 milijonov evrov, največ pa jih je s področja turizma. Po besedah Drofenika bo v prihodnji finančni perspektivi za Slovenijo na voljo 3,3 milijarde, od tega za kohezijski sklad 1,2 milijarde, ki jih bodo namenili za prometno in okoljsko infrastrukturo. Za manj razvito vzhodno kohezijsko regijo bo na voljo 1,260 milijarde evrov, za zahodno pa 869 milijonov. Iz ene v drugo kohezijsko regijo se bo lahko preneslo le 3 odstotke denarja. Predvidoma junija bo sprejeta tudi strategija razvoja Slovenije. Prioritet je pet; znanje, podjetnost, tako imenovano zeleno, vključujoča družba ter učinkovit javni sektor. Sicer pa, na 2. delovnem srečanju s predstavniki Pomurske regije, so se gostje iz ministrstva pogovarjali o procesu priprave ter vsebinah strateških in programskih dokumentov za črpanje evropskih sredstev v programskem obdobju 2014-2020. Hkrati s pripravo razvojnih dokumentov na nacionalni ravni tudi na regionalni pospešeno potekajo procesi priprave regionalnih razvojnih programov, temeljnih strateških in programskih dokumentov, s katerimi se bodo uskladili razvojni cilji v regijah ter določili instrumenti in viri za njihovo uresničevanje.

Kot je v uvodu delovnega srečanja povedal predsednik Razvojnega sveta Pomurske regije Branko Drvarič, si v Pomurju želijo hitrejših razvojnih premikov, s katerimi bi nadoknadili razlike v razvitosti z ostalo Slovenijo. Izpostavil je, da si to želijo, zato: »…da bi ljudje bolje živeli in ostajali v Pomurju.« Po besedah predstavnika RRA Mura in koordinatorja priprave Regionalnega razvojnega programa Mitje Sankoviča ima Pomurska regija pet razvojnih prednostnih nalog: konkurenčnost gospodarstva; trajnostni turizem; razvoj človeškega kapitala; okolje, prostor in infrastruktura ter kmetijstvo in razvoj podeželja. Znotraj razvojnih prednostnih nalog so v Pomurju identificirali 19 investicijskih področij, 95 ukrepov in 143 projektov v višini 303 milijoni evrov. Te projekte bodo v nadaljevanju povezali v celostne teritorialne naložbe, regijske projekte ter sektorske in strateške projekte.

Kot je dejal Mitja Sankovič, je bila regija do sedaj zelo uspešna pri črpanju evropskih sredstev. V novi finančni perspektivi 2014-2020 svojo priložnost vidijo predvsem v prehrambnih verigah in proizvodnji kmetijskih pridelkov (zdrava in ekološka hrana) ter v povezovanju razvoja s trajnostnim turizmom (predvsem z naložbami v manjše sonaravne turistične zmogljivosti in nove, integrirane produkte in programe). S krepitvijo mednarodnega in regionalnega povezovanja in sodelovanja bosta ta dva sektorja dodatno podprta z inovacijami, spodbujanjem podjetništva in kreativnostjo ter uporabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, kot podlago za trajen in kakovosten razvoj regije v prihodnje.

Razvojni cilji regije so razvoj konkurenčnega gospodarstva, temelječega na znanju, inovativnosti, podjetnosti in povezovanju; trajnostni turizem, osnovan na izkoriščanju endogenih prednosti in podjetništvu; zagotovitev spodbudnega družbenega okolja, kjer zdravi posamezniki lahko v celoti razvijejo svoje potenciale; zagotovitev energetske samozadostnosti regije z uporabo OVE in URE ter izboljšanje stanja infrastrukturne opremljenosti regije; varovanje naravnih virov z izboljševanjem ekološkega stanja vseh naravnih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ustrezno gospodarjenje z gozdovi ter sanacija vodnih in priobalnih zemljišč za večjo kakovost bivanja; stabilen razvoj kmetijstva in višja samooskrba regije; ohranitev poseljenosti podeželja. Pomurje želi biti do 2020 re(j)dno dobra in prepoznavna pokrajina, ki bo svojim prebivalcem in obiskovalcem s trajnostnim razvojem zagotavljala sonaravno bivanje z okoljem, visoko kakovost življenja in celosten razvoj lastnih potencialov.

Marko Drofenik je povedal, da je leto 2013 eno ključnih let evropske kohezijske politike, saj pomeni tako zaključek stare kot začetek priprave na novo finančno perspektivo. MGRT je pristojno za pripravo ključnih strateških dokumentov, ki bodo osnova za črpanje sredstev v novi finančni perspektivi. V pripravi so Strategija razvoja Slovenije, Program državnih razvojnih prednostnih nalog in naložb, Partnerski sporazum, Operativni programi Kohezijske politike EU, Operativni programi evropskega teritorialnega sodelovanja ter Regionalni razvojni programi in dogovori za razvoj regij. Novost pri dokumentih za novo finančno perspektivo je manjše število operativnih programov, z namenom lažjega prenašanja sredstev med prednostnimi nalogami, kar se je ravno ob zaključku stare finančne perspektive izkazalo kot težko.

Identificirane prednostne naloge Slovenije do leta 2020 so: znanje, podjetnost, vključujoča družba, učinkovit javni sektor in pravna država ter zeleno. V okviru podjetništva je Marko Drofenik izpostavil predvsem krepitev podjetništva in inovativnosti, povečanje izvoza slovenskih podjetij, povečanje tujih neposrednih naložb, turizem, prometno infrastrukturo, energetsko infrastrukturo in širokopasovna omrežja. V NFP bo Slovenja prvič razdeljena na dve statistični regiji. Od 3,3 milijarde evrov, kot jih bo do 2020 imela na razpolago, bo imela vzhodna Slovenija na razpolago 1260 milijonov evrov (70 % sredstva ESRR in 30 % sredstva ESS). Nataša Kobe Logonder z MGRT je predstavila pripravo dokumentov razvojnega načrtovanja za obdobje 2014 – 2020. Povedala je tudi, da je osnutek Regionalnega razvojnega programa Pomurske regije dober ter časovno in vsebinsko usklajen s strateškimi dokumenti na nacionalni ravni.

Slišali smo tudi že bolj ali manj znane podatke; če so Pomurci leta 2000 dosegali 73 odstotkov povprečnega slovenskega bruto družbenega proizvoda, ga danes dosegajo le še 63 odstotkov. Tudi plače zaostajajo za slovenskim povprečjem, registrirana brezposelnost v regiji pa je bila decembra 18,1 odstotna. Je pa Pomurje med uspešnejšimi glede črpanja evropskega denarja, pa tudi glede privabljanja tujih investitorjev so po zagotovilu RRA Mure v slovenskem vrhu. Ta čas imajo 230 podjetij, ki so v tuji ali mešani lasti in ki zaposlujejo 13 odstotkov vseh zaposlenih v Pomurju...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Za Slovenijo tri milijarde evropskega denarja