Biserno poroko sta obhajala zakonca Neuvirt iz Pesnice pri Mariboru

Biserna poroka NeuvirtČeprav je bil Anton, ki so ga mnogi klicali Tone, Neuvirt, Pesničan, ga pozna veliko širši ljudi na severovzhodu držve. Poznajo ga predvsem po njegovi glasbeni skupini Neuvirtova pihalna godba, s katero je nastopal na številnih prireditvah v bližnji in daljni okolici. Najbolj ga poznajo po igranju na novih mašah ali primicijah in igranju v cerkvah ob slovesnih dogodkih, žegnanjih ali večjih cerkvenih praznikih. Ko so zaigrali Neuvitrovi muzikanti, tako so ljudje rekli, so bile cerkve nabito polne. Njihova glasba pa je globoko odmevala v akustičnih prostorih cerkva.

Slavni glasbenik Tone in njegova Ana obeležila 60 let poroke

Viktor Zemljič s svojo salamo najbolj prepričal komisijo

23. Pomurska salamiadaV deželi treh src, v Radencih in okolici, je vse bilo v znamenju tradicionalne, sedaj že 23. Pomurske salamiade „Radenci 2019". Prireditev, ki se je v soboto, z razglasitvijo rezultatov in posebno slovesnostjo zaključila v restavraciji hotela Radin v Radencih, je ob podpori prijateljev in poslovnih partnerjev, pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom Karmen Žibret Kavčič, Viktorja Zamuda, Emila Šmida, Franca Šadla, Dejana Beriča... Vse skupaj se je začelo že sredi tedna, ko so v gostišču Erinox v Radencih, zbirali vzorce, naslednji dan je v hotelu Izvir potekalo ocenjevanje, nato pa še v soboto, posebna prireditev z razglasitvijo rezultatov, na kateri se je poleg tekmovalcev in njihovih svojcev udeležilo veliko drugih obiskovalcev. Vsi so lahko brezplačno poskusili ocenjene salame, ter se malo pozabavali. Za prijeten večer so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Grajana, ter ansambel Štrk...

Na 23. pomurski salamiadi sodelovalo 45 izdelovalcev salam z 59 vzorci

Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za Slovenijo tri milijarde evropskega denarja

 

Predstavniki MGRT v Pomurju v predstavili pripravo dokumentov razvojnega načrtovanja za obdobje 2014 – 2020

Pomursko gospodarstvoMurska Sobota - Predstavniki „Pomurske regije“, torej pomurskega gospodarstva in lokalnih skupnosti, ki so v Murski Soboti razpravljali o razvojnih načrtih v obdobju 2014 – 2020, so ugotovili, da je od posameznih projektov odvisno, koliko evropskega denarja bomo dobili v omenjenem obdobju. Kot je povedal generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Marko Drofenik, bo v prihodnji finančni perspektivi za Slovenijo na voljo 3,3 milijarde evrov, Slovenija pa bo odslej razdeljena na dve kohezijski regiji; vzhodno in zahodno.

Regionalni razvojni program je pod okriljem RRA Mura nastajal od septembra lani, pri njem pa je sodelovalo prek 140 različnih strokovnjakov. Določili so pet razvojnih prioritet; konkurenčno gospodarstvo, trajnostni turizem, razvoj človeškega kapitala, okolje, prostor in energije ter kmetijstvo in razvoj podeželja. Sprejeli so tudi tako imenovano razvojno specializacijo, ki združuje proizvodnjo ekološke hrane v povezavi s trajnostnim turizmom.

Zbrali so kar 143 projektov v vrednosti 303 milijonov evrov, največ pa jih je s področja turizma. Po besedah Drofenika bo v prihodnji finančni perspektivi za Slovenijo na voljo 3,3 milijarde, od tega za kohezijski sklad 1,2 milijarde, ki jih bodo namenili za prometno in okoljsko infrastrukturo. Za manj razvito vzhodno kohezijsko regijo bo na voljo 1,260 milijarde evrov, za zahodno pa 869 milijonov. Iz ene v drugo kohezijsko regijo se bo lahko preneslo le 3 odstotke denarja. Predvidoma junija bo sprejeta tudi strategija razvoja Slovenije. Prioritet je pet; znanje, podjetnost, tako imenovano zeleno, vključujoča družba ter učinkovit javni sektor. Sicer pa, na 2. delovnem srečanju s predstavniki Pomurske regije, so se gostje iz ministrstva pogovarjali o procesu priprave ter vsebinah strateških in programskih dokumentov za črpanje evropskih sredstev v programskem obdobju 2014-2020. Hkrati s pripravo razvojnih dokumentov na nacionalni ravni tudi na regionalni pospešeno potekajo procesi priprave regionalnih razvojnih programov, temeljnih strateških in programskih dokumentov, s katerimi se bodo uskladili razvojni cilji v regijah ter določili instrumenti in viri za njihovo uresničevanje.

Kot je v uvodu delovnega srečanja povedal predsednik Razvojnega sveta Pomurske regije Branko Drvarič, si v Pomurju želijo hitrejših razvojnih premikov, s katerimi bi nadoknadili razlike v razvitosti z ostalo Slovenijo. Izpostavil je, da si to želijo, zato: »…da bi ljudje bolje živeli in ostajali v Pomurju.« Po besedah predstavnika RRA Mura in koordinatorja priprave Regionalnega razvojnega programa Mitje Sankoviča ima Pomurska regija pet razvojnih prednostnih nalog: konkurenčnost gospodarstva; trajnostni turizem; razvoj človeškega kapitala; okolje, prostor in infrastruktura ter kmetijstvo in razvoj podeželja. Znotraj razvojnih prednostnih nalog so v Pomurju identificirali 19 investicijskih področij, 95 ukrepov in 143 projektov v višini 303 milijoni evrov. Te projekte bodo v nadaljevanju povezali v celostne teritorialne naložbe, regijske projekte ter sektorske in strateške projekte.

Kot je dejal Mitja Sankovič, je bila regija do sedaj zelo uspešna pri črpanju evropskih sredstev. V novi finančni perspektivi 2014-2020 svojo priložnost vidijo predvsem v prehrambnih verigah in proizvodnji kmetijskih pridelkov (zdrava in ekološka hrana) ter v povezovanju razvoja s trajnostnim turizmom (predvsem z naložbami v manjše sonaravne turistične zmogljivosti in nove, integrirane produkte in programe). S krepitvijo mednarodnega in regionalnega povezovanja in sodelovanja bosta ta dva sektorja dodatno podprta z inovacijami, spodbujanjem podjetništva in kreativnostjo ter uporabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, kot podlago za trajen in kakovosten razvoj regije v prihodnje.

Razvojni cilji regije so razvoj konkurenčnega gospodarstva, temelječega na znanju, inovativnosti, podjetnosti in povezovanju; trajnostni turizem, osnovan na izkoriščanju endogenih prednosti in podjetništvu; zagotovitev spodbudnega družbenega okolja, kjer zdravi posamezniki lahko v celoti razvijejo svoje potenciale; zagotovitev energetske samozadostnosti regije z uporabo OVE in URE ter izboljšanje stanja infrastrukturne opremljenosti regije; varovanje naravnih virov z izboljševanjem ekološkega stanja vseh naravnih virov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ustrezno gospodarjenje z gozdovi ter sanacija vodnih in priobalnih zemljišč za večjo kakovost bivanja; stabilen razvoj kmetijstva in višja samooskrba regije; ohranitev poseljenosti podeželja. Pomurje želi biti do 2020 re(j)dno dobra in prepoznavna pokrajina, ki bo svojim prebivalcem in obiskovalcem s trajnostnim razvojem zagotavljala sonaravno bivanje z okoljem, visoko kakovost življenja in celosten razvoj lastnih potencialov.

Marko Drofenik je povedal, da je leto 2013 eno ključnih let evropske kohezijske politike, saj pomeni tako zaključek stare kot začetek priprave na novo finančno perspektivo. MGRT je pristojno za pripravo ključnih strateških dokumentov, ki bodo osnova za črpanje sredstev v novi finančni perspektivi. V pripravi so Strategija razvoja Slovenije, Program državnih razvojnih prednostnih nalog in naložb, Partnerski sporazum, Operativni programi Kohezijske politike EU, Operativni programi evropskega teritorialnega sodelovanja ter Regionalni razvojni programi in dogovori za razvoj regij. Novost pri dokumentih za novo finančno perspektivo je manjše število operativnih programov, z namenom lažjega prenašanja sredstev med prednostnimi nalogami, kar se je ravno ob zaključku stare finančne perspektive izkazalo kot težko.

Identificirane prednostne naloge Slovenije do leta 2020 so: znanje, podjetnost, vključujoča družba, učinkovit javni sektor in pravna država ter zeleno. V okviru podjetništva je Marko Drofenik izpostavil predvsem krepitev podjetništva in inovativnosti, povečanje izvoza slovenskih podjetij, povečanje tujih neposrednih naložb, turizem, prometno infrastrukturo, energetsko infrastrukturo in širokopasovna omrežja. V NFP bo Slovenja prvič razdeljena na dve statistični regiji. Od 3,3 milijarde evrov, kot jih bo do 2020 imela na razpolago, bo imela vzhodna Slovenija na razpolago 1260 milijonov evrov (70 % sredstva ESRR in 30 % sredstva ESS). Nataša Kobe Logonder z MGRT je predstavila pripravo dokumentov razvojnega načrtovanja za obdobje 2014 – 2020. Povedala je tudi, da je osnutek Regionalnega razvojnega programa Pomurske regije dober ter časovno in vsebinsko usklajen s strateškimi dokumenti na nacionalni ravni.

Slišali smo tudi že bolj ali manj znane podatke; če so Pomurci leta 2000 dosegali 73 odstotkov povprečnega slovenskega bruto družbenega proizvoda, ga danes dosegajo le še 63 odstotkov. Tudi plače zaostajajo za slovenskim povprečjem, registrirana brezposelnost v regiji pa je bila decembra 18,1 odstotna. Je pa Pomurje med uspešnejšimi glede črpanja evropskega denarja, pa tudi glede privabljanja tujih investitorjev so po zagotovilu RRA Mure v slovenskem vrhu. Ta čas imajo 230 podjetij, ki so v tuji ali mešani lasti in ki zaposlujejo 13 odstotkov vseh zaposlenih v Pomurju...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Za Slovenijo tri milijarde evropskega denarja