Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Radencih poudarjajo, da ni nemogočih sanj

 

Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci obeležila 50-letnico delovanja

Obletnica SŠGTV Kongresni dvorani in avli hotela Radin v Radencih je le nekaj dni pred iztekom šolskega leta 2012/13, bilo nadvse veselo in slovesno. S priložnostnim sporedom in v navzočnosti številnih visokih gostov, poslovnih in drugih prijateljev, dijakov, staršev in občanov, so namreč obeležili svoj visok jubilej, in sicer 50 – letnico obstoja edine srednje šole na območju upravne enote Gornja Radgona – SŠGT Radenci. Ob priložnostnem kulturnem programu, ki so ga uprizorili sami dijaki in dijakinje omenjene šole, ki jo trenutno obiskuje več sto mladih Pomurk in Pomurcev ter Štajercev in Štajerk, predstavitvi preteklega obdobja, predstavitvi trenutnih dejavnosti, razmišljanjih za bodoče, so se prisotni lahko prepričali, da gre za uspešno vzgojno izobraževalno ustanovo, kateri je prihodnost zajamčena, saj tam poučujejo kadre, ki so nujni slovenskemu gospodarstvu, ki vidi veliko perspektivo prav v turizmu.

Petdeset let prehojenih poti, katerim so poskušale dati vsebino številne generacije, ki so se izobraževale za delo v gostinstvu in turizmu, generacije, ki so gradile ime šole in njen pomen zaznamovale v ožjem in širšem okolju in tudi izven meja naše države, so petdeset let pozneje, obeležili s svečano prireditvijo. Na osnovi odločbe Okrajne trgovinsko-gostinske zbornice v Murski Soboti je po več kot petnajstletnem gospodinjskem izobraževanju v Rakičanu s 1. septembrom 1962 v Radencih v Prekmurskem domu začel delovati samostojni Gostinski šolski center Slatina Radenci z dijaškim domom v isti stavbi. Takrat sta bila govornika ravnatelj Franc Mohorko in dijakinja Olga Godina, ki je v sedemdesetih letih postala učiteljica praktičnega pouka na radenski srednji šoli in je tudi na tokratni slovesnosti spregovorila nekaj besed. Leta 1973 so dijaki pričeli s poukom v novi (današnji) stavbi, ki je bila tedaj sodobna in dovolj prostorna, dijaki dijaškega doma pa so se preselili v novo stavbo leta 1981. Posebnost tokratne prireditve je bila, da so jo v celoti pripravili in izvedli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, devetnajst maturantov pa je s pripravo in strežbo jedi za pogostitev istočasno opravljajo tudi poklicno maturo iz praktičnega dela strokovnih predmetov.

V imenu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je na slovesnosti spregovorila tudi Elvira Šušmelj, direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. V svojem govoru jim je čestitala in poudarila, da je šola postala primer dobrega sodelovanja in zlitja šole z lokalnim okoljem, potrebami gospodarstva in izobraževanja. Ob tem so bodoče gostinske in turistične delavce, na slovesnosti, s svojo prisotnostjo počastili: direktor Zdravilišča Radenci, Mladen Kučiš; direktor Radenske d.d., Milan Hojnik; župan občine Radenci, Janez Rihtarič; predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki Centra za poklicno izobraževanje, ravnatelji srednjih, osnovnih in glasbenih šol ter vrtcev, pa tudi projektni partnerji iz Avstrije, Estonije, Madžarske in Slovaške, poleg s šolami iz omenjenih država pa sodelujejo tudi s sorodnimi ustanovami iz Finske in Italije.

Prireditve so se prav tako udeležili upokojeni delavci šole, predstavniki sveta delavcev in sveta staršev ter nekateri učenci. Ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt je v svojem govoru še posebej poudarila, da je šola vsa leta do sedaj vzgajala in učila rodove za to, da bodo izkazovali ljubezen do dela v gostinstvu in turizmu. Po njenem kakovost izobraževanja zagotavljajo z nacionalnimi in mednarodnimi projekti in številnimi drugimi aktivnostmi. Vsi na šoli si prizadevajo za čim bolj kvalitetno delo, zato so staršem in dijakom vrata vedno odprta. Kot je še povedala, je šola petdeset let rasla s krajem in okolico ter zato postala neločljivi del gostinsko-turistične ponudbe Prlekije in Prekmurja pa tudi širše okolice. V šolskem letu 2008/2009 so začeli izobraževati po prenovljenih programih srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: gastronom hotelir, gastronomsko-turistični tehnik, gastronomski tehnik. V okviru šole pa izvajajo tudi izobraževalne programe za odrasle.

Predstavnik GZS Srečko Koklič je šoli podelil priznanje v imenu Gostinsko-turističnega zbora za dvig kakovosti v slovenskem turizmu. Navzoči so lahko obudili spomine na dosežke in neuspehe, na vzpone in padce, na uresničene načrte, ki so nastajali vse od ustanovitve srednje šole pa do danes. V kulturnem programu so sodelovali Valentina Lesic, Dolores Horvat, Jan Praprotnik, Tomi Bratuša in Vanja Granfol, zapeli pa so tudi pevci pevskega zbora Glasbene šole Gornja Radgona pod vodstvom Andreja Tibauta.

Med najstarejšimi še živečimi delavci šole, dvema profesorjema, in sicer za telesno vzgojo (Tonček Žnidarič) in praktični pouk (Vili Juder), smo med drugim slišali, da je v prvi generaciji bodočih gostincev, davnega leta 1963, bilo vpisanih 34 dijakov s širšega območja severovzhoda Slovenije. Pri pouku, ki je takrat trajal polovico šolskega leta, so skupaj bili bodoči natakarji in kuharji. Le pri praksi, ki so jo izvajali v nekaj znanih gostinskih lokalih v Radencih, so pač delali ločeno. Večina vpisanih je bila iz Prekmurja in Prlekije, nekaj pa tudi iz Slovenskih goric ter celo tja do Maribora. Nekaj se jih je pozneje zaposlilo v gospodarstvu, nekateri pa so šli naprej študirat v Ljubljano. Sploh so se razkropili po vsej državi, ter tudi v tujini so nekateri dočakali pokojnino. Od 34 vpisanih v prvi generaciji radenske šole, jih je živih še 33, saj so se po znanih podatkih poslovili od znanega gostinca iz Križevcev pri Ljutomeru, sošolca Franca Zorka. Ob tem sta od desetih profesorjev in mentorjev, ki so učili prvo generacijo radenskih dijakinj in dijakov, živa samo še dva, torej omenjena Juder in Žnidarič...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Radencih poudarjajo, da ni nemogočih sanj