Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Radencih poudarjajo, da ni nemogočih sanj

 

Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci obeležila 50-letnico delovanja

Obletnica SŠGTV Kongresni dvorani in avli hotela Radin v Radencih je le nekaj dni pred iztekom šolskega leta 2012/13, bilo nadvse veselo in slovesno. S priložnostnim sporedom in v navzočnosti številnih visokih gostov, poslovnih in drugih prijateljev, dijakov, staršev in občanov, so namreč obeležili svoj visok jubilej, in sicer 50 – letnico obstoja edine srednje šole na območju upravne enote Gornja Radgona – SŠGT Radenci. Ob priložnostnem kulturnem programu, ki so ga uprizorili sami dijaki in dijakinje omenjene šole, ki jo trenutno obiskuje več sto mladih Pomurk in Pomurcev ter Štajercev in Štajerk, predstavitvi preteklega obdobja, predstavitvi trenutnih dejavnosti, razmišljanjih za bodoče, so se prisotni lahko prepričali, da gre za uspešno vzgojno izobraževalno ustanovo, kateri je prihodnost zajamčena, saj tam poučujejo kadre, ki so nujni slovenskemu gospodarstvu, ki vidi veliko perspektivo prav v turizmu.

Petdeset let prehojenih poti, katerim so poskušale dati vsebino številne generacije, ki so se izobraževale za delo v gostinstvu in turizmu, generacije, ki so gradile ime šole in njen pomen zaznamovale v ožjem in širšem okolju in tudi izven meja naše države, so petdeset let pozneje, obeležili s svečano prireditvijo. Na osnovi odločbe Okrajne trgovinsko-gostinske zbornice v Murski Soboti je po več kot petnajstletnem gospodinjskem izobraževanju v Rakičanu s 1. septembrom 1962 v Radencih v Prekmurskem domu začel delovati samostojni Gostinski šolski center Slatina Radenci z dijaškim domom v isti stavbi. Takrat sta bila govornika ravnatelj Franc Mohorko in dijakinja Olga Godina, ki je v sedemdesetih letih postala učiteljica praktičnega pouka na radenski srednji šoli in je tudi na tokratni slovesnosti spregovorila nekaj besed. Leta 1973 so dijaki pričeli s poukom v novi (današnji) stavbi, ki je bila tedaj sodobna in dovolj prostorna, dijaki dijaškega doma pa so se preselili v novo stavbo leta 1981. Posebnost tokratne prireditve je bila, da so jo v celoti pripravili in izvedli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, devetnajst maturantov pa je s pripravo in strežbo jedi za pogostitev istočasno opravljajo tudi poklicno maturo iz praktičnega dela strokovnih predmetov.

V imenu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je na slovesnosti spregovorila tudi Elvira Šušmelj, direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. V svojem govoru jim je čestitala in poudarila, da je šola postala primer dobrega sodelovanja in zlitja šole z lokalnim okoljem, potrebami gospodarstva in izobraževanja. Ob tem so bodoče gostinske in turistične delavce, na slovesnosti, s svojo prisotnostjo počastili: direktor Zdravilišča Radenci, Mladen Kučiš; direktor Radenske d.d., Milan Hojnik; župan občine Radenci, Janez Rihtarič; predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki Centra za poklicno izobraževanje, ravnatelji srednjih, osnovnih in glasbenih šol ter vrtcev, pa tudi projektni partnerji iz Avstrije, Estonije, Madžarske in Slovaške, poleg s šolami iz omenjenih država pa sodelujejo tudi s sorodnimi ustanovami iz Finske in Italije.

Prireditve so se prav tako udeležili upokojeni delavci šole, predstavniki sveta delavcev in sveta staršev ter nekateri učenci. Ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt je v svojem govoru še posebej poudarila, da je šola vsa leta do sedaj vzgajala in učila rodove za to, da bodo izkazovali ljubezen do dela v gostinstvu in turizmu. Po njenem kakovost izobraževanja zagotavljajo z nacionalnimi in mednarodnimi projekti in številnimi drugimi aktivnostmi. Vsi na šoli si prizadevajo za čim bolj kvalitetno delo, zato so staršem in dijakom vrata vedno odprta. Kot je še povedala, je šola petdeset let rasla s krajem in okolico ter zato postala neločljivi del gostinsko-turistične ponudbe Prlekije in Prekmurja pa tudi širše okolice. V šolskem letu 2008/2009 so začeli izobraževati po prenovljenih programih srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: gastronom hotelir, gastronomsko-turistični tehnik, gastronomski tehnik. V okviru šole pa izvajajo tudi izobraževalne programe za odrasle.

Predstavnik GZS Srečko Koklič je šoli podelil priznanje v imenu Gostinsko-turističnega zbora za dvig kakovosti v slovenskem turizmu. Navzoči so lahko obudili spomine na dosežke in neuspehe, na vzpone in padce, na uresničene načrte, ki so nastajali vse od ustanovitve srednje šole pa do danes. V kulturnem programu so sodelovali Valentina Lesic, Dolores Horvat, Jan Praprotnik, Tomi Bratuša in Vanja Granfol, zapeli pa so tudi pevci pevskega zbora Glasbene šole Gornja Radgona pod vodstvom Andreja Tibauta.

Med najstarejšimi še živečimi delavci šole, dvema profesorjema, in sicer za telesno vzgojo (Tonček Žnidarič) in praktični pouk (Vili Juder), smo med drugim slišali, da je v prvi generaciji bodočih gostincev, davnega leta 1963, bilo vpisanih 34 dijakov s širšega območja severovzhoda Slovenije. Pri pouku, ki je takrat trajal polovico šolskega leta, so skupaj bili bodoči natakarji in kuharji. Le pri praksi, ki so jo izvajali v nekaj znanih gostinskih lokalih v Radencih, so pač delali ločeno. Večina vpisanih je bila iz Prekmurja in Prlekije, nekaj pa tudi iz Slovenskih goric ter celo tja do Maribora. Nekaj se jih je pozneje zaposlilo v gospodarstvu, nekateri pa so šli naprej študirat v Ljubljano. Sploh so se razkropili po vsej državi, ter tudi v tujini so nekateri dočakali pokojnino. Od 34 vpisanih v prvi generaciji radenske šole, jih je živih še 33, saj so se po znanih podatkih poslovili od znanega gostinca iz Križevcev pri Ljutomeru, sošolca Franca Zorka. Ob tem sta od desetih profesorjev in mentorjev, ki so učili prvo generacijo radenskih dijakinj in dijakov, živa samo še dva, torej omenjena Juder in Žnidarič...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Radencih poudarjajo, da ni nemogočih sanj