Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Radencih poudarjajo, da ni nemogočih sanj

 

Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci obeležila 50-letnico delovanja

Obletnica SŠGTV Kongresni dvorani in avli hotela Radin v Radencih je le nekaj dni pred iztekom šolskega leta 2012/13, bilo nadvse veselo in slovesno. S priložnostnim sporedom in v navzočnosti številnih visokih gostov, poslovnih in drugih prijateljev, dijakov, staršev in občanov, so namreč obeležili svoj visok jubilej, in sicer 50 – letnico obstoja edine srednje šole na območju upravne enote Gornja Radgona – SŠGT Radenci. Ob priložnostnem kulturnem programu, ki so ga uprizorili sami dijaki in dijakinje omenjene šole, ki jo trenutno obiskuje več sto mladih Pomurk in Pomurcev ter Štajercev in Štajerk, predstavitvi preteklega obdobja, predstavitvi trenutnih dejavnosti, razmišljanjih za bodoče, so se prisotni lahko prepričali, da gre za uspešno vzgojno izobraževalno ustanovo, kateri je prihodnost zajamčena, saj tam poučujejo kadre, ki so nujni slovenskemu gospodarstvu, ki vidi veliko perspektivo prav v turizmu.

Petdeset let prehojenih poti, katerim so poskušale dati vsebino številne generacije, ki so se izobraževale za delo v gostinstvu in turizmu, generacije, ki so gradile ime šole in njen pomen zaznamovale v ožjem in širšem okolju in tudi izven meja naše države, so petdeset let pozneje, obeležili s svečano prireditvijo. Na osnovi odločbe Okrajne trgovinsko-gostinske zbornice v Murski Soboti je po več kot petnajstletnem gospodinjskem izobraževanju v Rakičanu s 1. septembrom 1962 v Radencih v Prekmurskem domu začel delovati samostojni Gostinski šolski center Slatina Radenci z dijaškim domom v isti stavbi. Takrat sta bila govornika ravnatelj Franc Mohorko in dijakinja Olga Godina, ki je v sedemdesetih letih postala učiteljica praktičnega pouka na radenski srednji šoli in je tudi na tokratni slovesnosti spregovorila nekaj besed. Leta 1973 so dijaki pričeli s poukom v novi (današnji) stavbi, ki je bila tedaj sodobna in dovolj prostorna, dijaki dijaškega doma pa so se preselili v novo stavbo leta 1981. Posebnost tokratne prireditve je bila, da so jo v celoti pripravili in izvedli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, devetnajst maturantov pa je s pripravo in strežbo jedi za pogostitev istočasno opravljajo tudi poklicno maturo iz praktičnega dela strokovnih predmetov.

V imenu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je na slovesnosti spregovorila tudi Elvira Šušmelj, direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. V svojem govoru jim je čestitala in poudarila, da je šola postala primer dobrega sodelovanja in zlitja šole z lokalnim okoljem, potrebami gospodarstva in izobraževanja. Ob tem so bodoče gostinske in turistične delavce, na slovesnosti, s svojo prisotnostjo počastili: direktor Zdravilišča Radenci, Mladen Kučiš; direktor Radenske d.d., Milan Hojnik; župan občine Radenci, Janez Rihtarič; predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki Centra za poklicno izobraževanje, ravnatelji srednjih, osnovnih in glasbenih šol ter vrtcev, pa tudi projektni partnerji iz Avstrije, Estonije, Madžarske in Slovaške, poleg s šolami iz omenjenih država pa sodelujejo tudi s sorodnimi ustanovami iz Finske in Italije.

Prireditve so se prav tako udeležili upokojeni delavci šole, predstavniki sveta delavcev in sveta staršev ter nekateri učenci. Ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt je v svojem govoru še posebej poudarila, da je šola vsa leta do sedaj vzgajala in učila rodove za to, da bodo izkazovali ljubezen do dela v gostinstvu in turizmu. Po njenem kakovost izobraževanja zagotavljajo z nacionalnimi in mednarodnimi projekti in številnimi drugimi aktivnostmi. Vsi na šoli si prizadevajo za čim bolj kvalitetno delo, zato so staršem in dijakom vrata vedno odprta. Kot je še povedala, je šola petdeset let rasla s krajem in okolico ter zato postala neločljivi del gostinsko-turistične ponudbe Prlekije in Prekmurja pa tudi širše okolice. V šolskem letu 2008/2009 so začeli izobraževati po prenovljenih programih srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: gastronom hotelir, gastronomsko-turistični tehnik, gastronomski tehnik. V okviru šole pa izvajajo tudi izobraževalne programe za odrasle.

Predstavnik GZS Srečko Koklič je šoli podelil priznanje v imenu Gostinsko-turističnega zbora za dvig kakovosti v slovenskem turizmu. Navzoči so lahko obudili spomine na dosežke in neuspehe, na vzpone in padce, na uresničene načrte, ki so nastajali vse od ustanovitve srednje šole pa do danes. V kulturnem programu so sodelovali Valentina Lesic, Dolores Horvat, Jan Praprotnik, Tomi Bratuša in Vanja Granfol, zapeli pa so tudi pevci pevskega zbora Glasbene šole Gornja Radgona pod vodstvom Andreja Tibauta.

Med najstarejšimi še živečimi delavci šole, dvema profesorjema, in sicer za telesno vzgojo (Tonček Žnidarič) in praktični pouk (Vili Juder), smo med drugim slišali, da je v prvi generaciji bodočih gostincev, davnega leta 1963, bilo vpisanih 34 dijakov s širšega območja severovzhoda Slovenije. Pri pouku, ki je takrat trajal polovico šolskega leta, so skupaj bili bodoči natakarji in kuharji. Le pri praksi, ki so jo izvajali v nekaj znanih gostinskih lokalih v Radencih, so pač delali ločeno. Večina vpisanih je bila iz Prekmurja in Prlekije, nekaj pa tudi iz Slovenskih goric ter celo tja do Maribora. Nekaj se jih je pozneje zaposlilo v gospodarstvu, nekateri pa so šli naprej študirat v Ljubljano. Sploh so se razkropili po vsej državi, ter tudi v tujini so nekateri dočakali pokojnino. Od 34 vpisanih v prvi generaciji radenske šole, jih je živih še 33, saj so se po znanih podatkih poslovili od znanega gostinca iz Križevcev pri Ljutomeru, sošolca Franca Zorka. Ob tem sta od desetih profesorjev in mentorjev, ki so učili prvo generacijo radenskih dijakinj in dijakov, živa samo še dva, torej omenjena Juder in Žnidarič...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Radencih poudarjajo, da ni nemogočih sanj