S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Radencih poudarjajo, da ni nemogočih sanj

 

Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci obeležila 50-letnico delovanja

Obletnica SŠGTV Kongresni dvorani in avli hotela Radin v Radencih je le nekaj dni pred iztekom šolskega leta 2012/13, bilo nadvse veselo in slovesno. S priložnostnim sporedom in v navzočnosti številnih visokih gostov, poslovnih in drugih prijateljev, dijakov, staršev in občanov, so namreč obeležili svoj visok jubilej, in sicer 50 – letnico obstoja edine srednje šole na območju upravne enote Gornja Radgona – SŠGT Radenci. Ob priložnostnem kulturnem programu, ki so ga uprizorili sami dijaki in dijakinje omenjene šole, ki jo trenutno obiskuje več sto mladih Pomurk in Pomurcev ter Štajercev in Štajerk, predstavitvi preteklega obdobja, predstavitvi trenutnih dejavnosti, razmišljanjih za bodoče, so se prisotni lahko prepričali, da gre za uspešno vzgojno izobraževalno ustanovo, kateri je prihodnost zajamčena, saj tam poučujejo kadre, ki so nujni slovenskemu gospodarstvu, ki vidi veliko perspektivo prav v turizmu.

Petdeset let prehojenih poti, katerim so poskušale dati vsebino številne generacije, ki so se izobraževale za delo v gostinstvu in turizmu, generacije, ki so gradile ime šole in njen pomen zaznamovale v ožjem in širšem okolju in tudi izven meja naše države, so petdeset let pozneje, obeležili s svečano prireditvijo. Na osnovi odločbe Okrajne trgovinsko-gostinske zbornice v Murski Soboti je po več kot petnajstletnem gospodinjskem izobraževanju v Rakičanu s 1. septembrom 1962 v Radencih v Prekmurskem domu začel delovati samostojni Gostinski šolski center Slatina Radenci z dijaškim domom v isti stavbi. Takrat sta bila govornika ravnatelj Franc Mohorko in dijakinja Olga Godina, ki je v sedemdesetih letih postala učiteljica praktičnega pouka na radenski srednji šoli in je tudi na tokratni slovesnosti spregovorila nekaj besed. Leta 1973 so dijaki pričeli s poukom v novi (današnji) stavbi, ki je bila tedaj sodobna in dovolj prostorna, dijaki dijaškega doma pa so se preselili v novo stavbo leta 1981. Posebnost tokratne prireditve je bila, da so jo v celoti pripravili in izvedli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, devetnajst maturantov pa je s pripravo in strežbo jedi za pogostitev istočasno opravljajo tudi poklicno maturo iz praktičnega dela strokovnih predmetov.

V imenu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je na slovesnosti spregovorila tudi Elvira Šušmelj, direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. V svojem govoru jim je čestitala in poudarila, da je šola postala primer dobrega sodelovanja in zlitja šole z lokalnim okoljem, potrebami gospodarstva in izobraževanja. Ob tem so bodoče gostinske in turistične delavce, na slovesnosti, s svojo prisotnostjo počastili: direktor Zdravilišča Radenci, Mladen Kučiš; direktor Radenske d.d., Milan Hojnik; župan občine Radenci, Janez Rihtarič; predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki Centra za poklicno izobraževanje, ravnatelji srednjih, osnovnih in glasbenih šol ter vrtcev, pa tudi projektni partnerji iz Avstrije, Estonije, Madžarske in Slovaške, poleg s šolami iz omenjenih država pa sodelujejo tudi s sorodnimi ustanovami iz Finske in Italije.

Prireditve so se prav tako udeležili upokojeni delavci šole, predstavniki sveta delavcev in sveta staršev ter nekateri učenci. Ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt je v svojem govoru še posebej poudarila, da je šola vsa leta do sedaj vzgajala in učila rodove za to, da bodo izkazovali ljubezen do dela v gostinstvu in turizmu. Po njenem kakovost izobraževanja zagotavljajo z nacionalnimi in mednarodnimi projekti in številnimi drugimi aktivnostmi. Vsi na šoli si prizadevajo za čim bolj kvalitetno delo, zato so staršem in dijakom vrata vedno odprta. Kot je še povedala, je šola petdeset let rasla s krajem in okolico ter zato postala neločljivi del gostinsko-turistične ponudbe Prlekije in Prekmurja pa tudi širše okolice. V šolskem letu 2008/2009 so začeli izobraževati po prenovljenih programih srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: gastronom hotelir, gastronomsko-turistični tehnik, gastronomski tehnik. V okviru šole pa izvajajo tudi izobraževalne programe za odrasle.

Predstavnik GZS Srečko Koklič je šoli podelil priznanje v imenu Gostinsko-turističnega zbora za dvig kakovosti v slovenskem turizmu. Navzoči so lahko obudili spomine na dosežke in neuspehe, na vzpone in padce, na uresničene načrte, ki so nastajali vse od ustanovitve srednje šole pa do danes. V kulturnem programu so sodelovali Valentina Lesic, Dolores Horvat, Jan Praprotnik, Tomi Bratuša in Vanja Granfol, zapeli pa so tudi pevci pevskega zbora Glasbene šole Gornja Radgona pod vodstvom Andreja Tibauta.

Med najstarejšimi še živečimi delavci šole, dvema profesorjema, in sicer za telesno vzgojo (Tonček Žnidarič) in praktični pouk (Vili Juder), smo med drugim slišali, da je v prvi generaciji bodočih gostincev, davnega leta 1963, bilo vpisanih 34 dijakov s širšega območja severovzhoda Slovenije. Pri pouku, ki je takrat trajal polovico šolskega leta, so skupaj bili bodoči natakarji in kuharji. Le pri praksi, ki so jo izvajali v nekaj znanih gostinskih lokalih v Radencih, so pač delali ločeno. Večina vpisanih je bila iz Prekmurja in Prlekije, nekaj pa tudi iz Slovenskih goric ter celo tja do Maribora. Nekaj se jih je pozneje zaposlilo v gospodarstvu, nekateri pa so šli naprej študirat v Ljubljano. Sploh so se razkropili po vsej državi, ter tudi v tujini so nekateri dočakali pokojnino. Od 34 vpisanih v prvi generaciji radenske šole, jih je živih še 33, saj so se po znanih podatkih poslovili od znanega gostinca iz Križevcev pri Ljutomeru, sošolca Franca Zorka. Ob tem sta od desetih profesorjev in mentorjev, ki so učili prvo generacijo radenskih dijakinj in dijakov, živa samo še dva, torej omenjena Juder in Žnidarič...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Radencih poudarjajo, da ni nemogočih sanj