Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Radencih poudarjajo, da ni nemogočih sanj

 

Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci obeležila 50-letnico delovanja

Obletnica SŠGTV Kongresni dvorani in avli hotela Radin v Radencih je le nekaj dni pred iztekom šolskega leta 2012/13, bilo nadvse veselo in slovesno. S priložnostnim sporedom in v navzočnosti številnih visokih gostov, poslovnih in drugih prijateljev, dijakov, staršev in občanov, so namreč obeležili svoj visok jubilej, in sicer 50 – letnico obstoja edine srednje šole na območju upravne enote Gornja Radgona – SŠGT Radenci. Ob priložnostnem kulturnem programu, ki so ga uprizorili sami dijaki in dijakinje omenjene šole, ki jo trenutno obiskuje več sto mladih Pomurk in Pomurcev ter Štajercev in Štajerk, predstavitvi preteklega obdobja, predstavitvi trenutnih dejavnosti, razmišljanjih za bodoče, so se prisotni lahko prepričali, da gre za uspešno vzgojno izobraževalno ustanovo, kateri je prihodnost zajamčena, saj tam poučujejo kadre, ki so nujni slovenskemu gospodarstvu, ki vidi veliko perspektivo prav v turizmu.

Petdeset let prehojenih poti, katerim so poskušale dati vsebino številne generacije, ki so se izobraževale za delo v gostinstvu in turizmu, generacije, ki so gradile ime šole in njen pomen zaznamovale v ožjem in širšem okolju in tudi izven meja naše države, so petdeset let pozneje, obeležili s svečano prireditvijo. Na osnovi odločbe Okrajne trgovinsko-gostinske zbornice v Murski Soboti je po več kot petnajstletnem gospodinjskem izobraževanju v Rakičanu s 1. septembrom 1962 v Radencih v Prekmurskem domu začel delovati samostojni Gostinski šolski center Slatina Radenci z dijaškim domom v isti stavbi. Takrat sta bila govornika ravnatelj Franc Mohorko in dijakinja Olga Godina, ki je v sedemdesetih letih postala učiteljica praktičnega pouka na radenski srednji šoli in je tudi na tokratni slovesnosti spregovorila nekaj besed. Leta 1973 so dijaki pričeli s poukom v novi (današnji) stavbi, ki je bila tedaj sodobna in dovolj prostorna, dijaki dijaškega doma pa so se preselili v novo stavbo leta 1981. Posebnost tokratne prireditve je bila, da so jo v celoti pripravili in izvedli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, devetnajst maturantov pa je s pripravo in strežbo jedi za pogostitev istočasno opravljajo tudi poklicno maturo iz praktičnega dela strokovnih predmetov.

V imenu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je na slovesnosti spregovorila tudi Elvira Šušmelj, direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. V svojem govoru jim je čestitala in poudarila, da je šola postala primer dobrega sodelovanja in zlitja šole z lokalnim okoljem, potrebami gospodarstva in izobraževanja. Ob tem so bodoče gostinske in turistične delavce, na slovesnosti, s svojo prisotnostjo počastili: direktor Zdravilišča Radenci, Mladen Kučiš; direktor Radenske d.d., Milan Hojnik; župan občine Radenci, Janez Rihtarič; predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki Centra za poklicno izobraževanje, ravnatelji srednjih, osnovnih in glasbenih šol ter vrtcev, pa tudi projektni partnerji iz Avstrije, Estonije, Madžarske in Slovaške, poleg s šolami iz omenjenih država pa sodelujejo tudi s sorodnimi ustanovami iz Finske in Italije.

Prireditve so se prav tako udeležili upokojeni delavci šole, predstavniki sveta delavcev in sveta staršev ter nekateri učenci. Ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt je v svojem govoru še posebej poudarila, da je šola vsa leta do sedaj vzgajala in učila rodove za to, da bodo izkazovali ljubezen do dela v gostinstvu in turizmu. Po njenem kakovost izobraževanja zagotavljajo z nacionalnimi in mednarodnimi projekti in številnimi drugimi aktivnostmi. Vsi na šoli si prizadevajo za čim bolj kvalitetno delo, zato so staršem in dijakom vrata vedno odprta. Kot je še povedala, je šola petdeset let rasla s krajem in okolico ter zato postala neločljivi del gostinsko-turistične ponudbe Prlekije in Prekmurja pa tudi širše okolice. V šolskem letu 2008/2009 so začeli izobraževati po prenovljenih programih srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: gastronom hotelir, gastronomsko-turistični tehnik, gastronomski tehnik. V okviru šole pa izvajajo tudi izobraževalne programe za odrasle.

Predstavnik GZS Srečko Koklič je šoli podelil priznanje v imenu Gostinsko-turističnega zbora za dvig kakovosti v slovenskem turizmu. Navzoči so lahko obudili spomine na dosežke in neuspehe, na vzpone in padce, na uresničene načrte, ki so nastajali vse od ustanovitve srednje šole pa do danes. V kulturnem programu so sodelovali Valentina Lesic, Dolores Horvat, Jan Praprotnik, Tomi Bratuša in Vanja Granfol, zapeli pa so tudi pevci pevskega zbora Glasbene šole Gornja Radgona pod vodstvom Andreja Tibauta.

Med najstarejšimi še živečimi delavci šole, dvema profesorjema, in sicer za telesno vzgojo (Tonček Žnidarič) in praktični pouk (Vili Juder), smo med drugim slišali, da je v prvi generaciji bodočih gostincev, davnega leta 1963, bilo vpisanih 34 dijakov s širšega območja severovzhoda Slovenije. Pri pouku, ki je takrat trajal polovico šolskega leta, so skupaj bili bodoči natakarji in kuharji. Le pri praksi, ki so jo izvajali v nekaj znanih gostinskih lokalih v Radencih, so pač delali ločeno. Večina vpisanih je bila iz Prekmurja in Prlekije, nekaj pa tudi iz Slovenskih goric ter celo tja do Maribora. Nekaj se jih je pozneje zaposlilo v gospodarstvu, nekateri pa so šli naprej študirat v Ljubljano. Sploh so se razkropili po vsej državi, ter tudi v tujini so nekateri dočakali pokojnino. Od 34 vpisanih v prvi generaciji radenske šole, jih je živih še 33, saj so se po znanih podatkih poslovili od znanega gostinca iz Križevcev pri Ljutomeru, sošolca Franca Zorka. Ob tem sta od desetih profesorjev in mentorjev, ki so učili prvo generacijo radenskih dijakinj in dijakov, živa samo še dva, torej omenjena Juder in Žnidarič...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno V Radencih poudarjajo, da ni nemogočih sanj