Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Priložnost zlasti za ostarele in osamljene!

 

V DSO Gornja Radgona pripravljajo obroke hrane tudi za zunanje uporabnike

Franc in Rozina HojsPoleg za svoje stanovalce, starostnike od blizu in daleč, ki jesen življenja preživljajo pri njih, v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona ponujajo različne storitve socialnega servisa tudi uporabnikom v domačem okolju, zlasti v Gornji Radgoni in okolici. Sem predvsem sodi kuhanje in prinašanje pripravljenih obrokov hrane na dom uporabnika, prehranjevanje v jedilnici doma ali pa tudi osebno odnašanje pripravljenih obrokov na dom. To je še posebej odlična priložnost za ostarele in osamljene, čeprav se storitve lahko poslužujejo tudi vsi drugi državljani. Seveda je tovrstna usluga DSO Gornja Radgona dodatno primerna v času dopustov ali siceršnje odsotnosti svojcev zaradi drugih obveznosti, ko ne morejo svojemu starejšemu članu družine pripraviti kosila.

Kot pravi Jožica Šemnički, strokovna vodja DSO, veliko Radgončanov se s tovrstnimi storitvami Doma z zadovoljstvom poslužuje že dalj časa. Med njimi sta tudi zakonca Hojs z Vodovodne ulice v Gornji Radgoni. Po hrano se odpravita skupaj ali pa le eden sam, odvisno od počutja in zdravja, kot pravita. Živita sama na obrobju Gornje Radgone in sta se že februarja 2012 odločila za tovrstno prehranjevanje. Ni jima žal, saj sta s hrano zelo zadovoljna. Če temu ne bi bilo tako, bi prenehala s prehranjevanjem v DSO. Nekdanja Mariborčana, 84-letna Rozina in leto dni mlajši Franc, ki je v pokoju že od leta 1986, povesta da včasih gresta po kosilo peš, in jima pot do Doma tako predstavlja vsakodnevni sprehod, večinoma pa ju Franc pelje z avtomobilom. Ko njega ni doma gre Rozina sama na kosilo, ter svoj obrok zaužije, možu pa odnese domov. Povesta tudi, da iz Doma prineseta kakovosten, zlasti starejšemu človeku ustrezen obrok. Tudi cena kosila, ki znaša za običajno kosilo 4,70 EUR in za dietno 5,00 EUR, v Domu kuhajo namreč tudi dietno prehrano, se jima zdi zelo sprejemljiva. Ne nazadnje pravita, sta tako tudi že v stiku z Domom in če se bo življenje tako zasukalo, da bo moral kateri od njiju v Dom, mu bo lažje, saj hrano že poznata, pa tudi s stanovalci in osebjem sta že navezala pristne stike.

Tako je izkušnja Hojsovih lahko dobra popotnica tudi za druge, zlasti starejše občane, ki bi potrebovali hrano iz DSO Gornja Radgona. Kuhanje malic in kosil, ki jih ponujajo tudi zunanjim obiskovalcem pa ni edina storitev Doma, saj tam za vse občane, po sprejemljivih cenah, nudijo tudi številčne druge kakovostne in hitre usluge, kot so: pranje, likanje, frizerstvo, pedikura, manikura..., imajo tudi domski bife s prijazno postrežbo, malice in kosila pripravijo za različne skupine ipd. V skupnih prostorih Doma potekajo razna srečanja, predavanja, delavnice, sestanki, koncerti, razstave, različne druge prireditve in dogodki, tako da gre dejansko za resnično odprtost v domače okolje. „Mislim, da je tovrstno sodelovanje zelo pomembno in to ne samo za naše stanovalce, marveč se na ta način oblikujejo in krepijo medosebni ter medčloveški odnosi, ki so predpogoj za dobro delovanje civilizirane skupnosti. V večnamenskem prostoru – avli Doma je čutiti vrvež življenja, dogajanje, ki popestri vsakdan stanovalcev ter prijazno ponuja različne možnosti komunikacije njihovim svojcem in drugim obiskovalcem, ter seveda z našimi sosedi iz mesta in okolice“, prav direktor DSO Gornja Radgona, mag. Marjan Žula.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Priložnost zlasti za ostarele in osamljene!