Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za čim manj nasilja v družini

 

Center za socialno delo Murska Sobota in osnovne šole sodelujejo na področju preprečevanja nasilja v družini

Nataša MeolicMurska Sobota – Tudi zaradi trenutne gospodarske in socialne krize, ali pa predvsem zaradi tega, je v Sloveniji in s tem tudi v Pomurju, vedno več družinskega nasilja, ki se še posebej čuti na najšibkejših, predvsem otrocih, starostnikih, invalidih in obolelih. Zato je Center za socialno delo (CSD) Murska Sobota, v okviru Akcijskega načrta za preprečevanje nasilja v družini 2012-2013 v katerem je predvsem velik poudarek na preventivníh dejavnostih in osveščanju javnosti o problematiki nasilja v družini, v mesecu maju in juniju izvedel strokovna srečanja v osnovnih šolah na območju Upravne enote Murska Sobota.

Strokovne delavke Manuela Vlaj, Sabina Kodila in Sandra Zemljak so skupaj z regijsko koordinatorko za obravnavo nasilja Tino Vukan organizirale štiri strokovna srečanja med CSD in skupinami OŠ v UE Murska Sobota, z namenom izboljšanja medsebojnega sodelovanja in učinkovitejše obravnave nasilja v družini, še posebej v primerih, ko so žrtve nasilja otroci. Ravnateljem in šolskim svetovalnim delavcem je bil predstavljen Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je sicer v veljavi od leta 2008, vendar je pomembno, da se javnost vedno znova seznanja o problematiki nasilja v družini. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je namreč prvi slovenski zakon, ki jasno opredeljuje različne vrste nasilja ter naloge in sodelovanje različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavi nasilja v družini. Otroci, kot ena izmed najranljivejših skupin so najbolj zavarovani. Zakon namreč določa, da je otrok žrtev nasilja, tudi če je le navzoč pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani. Izjemno pomembna je dolžnost prijave. Organi in organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine na podlagi katerih je lahko sklepati, da gre za nasilje v družini, so o tem dolžni takoj obvestiti CSD, policijo ali državno tožilstvo ter izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti.

„Na šolah smo predstavili predvsem konkretne naloge strokovnih delavcev CSD pri obravnavi nasilja nad otroki. Ko CSD prejeme informacijo o sumu nasilja v družini se nemudoma odzove, prouči informacijo o sumu kaznivega dejanja obvesti policijo ter izvede vse potrebne ukrepe za žrtve. Žrtvam se nudi svetovalna pomoč z namenom prekinitve nasilnega odnosa in povečanja varnosti, Center za socialno delo ni dolžan nuditi pomoči le žrtvam nasilja temveč tudi povzročiteljem nasilja, ki jih je potrebno seznaniti z različnimi oblikami pomoči. V primeru nasilja so posebne skrbi deležni mladoletni otroci, saj ima doživljanje in izpostavljenost nasilju za otroke dolgoročne posledice, ki se na otrocih manifestirajo na različnih področjih, tako na čustvenem, fizičnem, socialnem, kot tudi na področju izobraževanja. Dalj časa je otrok izpostavljen nasilju, večje so posledice, zato je izjemno pomembno, da se nasilje prej zazna in prijavi. V primeru, da je otrok v družini ogrožen CSD po uradni dolžnosti uvede javno pooblastilo za otrok na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v okviru katerega ugotavlja sum ogroženosti otroka, predvsem z namenom, da se družini nudi pomoč in da se ustvarijo razmere za zdrav, skladen osebnostni razvoj otroka“, poudarjajo na CSD Murska Sobota.

CSD družini v okviru pomoči nudi tudi socialno varstvene storitve, predvsem pomoč družini za dom in socialno varstveni program preventive. Socialno varstvena storitev pomoč družini za dom predstavlja predvsem pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani pomoč pri skrbi za otroke in usposabljanju družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju. Osnovna naloga oziroma poslanstvo stroke socialnega dela je predvsem v nudenju pomoči družini ali posamezniku. „S tem vodilom se strokovni delavci največkrat želimo približati našim uporabnikom in jim preko socialno varstvenih programov pomagamo, da ustvarijo takšne medsebojne odnose v katerih bodo mladoletni otroci lahko zaživeli v zdravem in mirnem družinskem okolju, kjer bodo prejeli popotnico za samostojno odraslo življenje. Nudenje pomoči v okviru nalog za preprečevanje nasilja, postopkov za mladoletnih otrok in vključitev družine v svetovalno delo si strokovni delavci CSD ne moremo predstavljati brez multidisciplinarnega timskega dela, kar pomeni, da se v obravnavo morajo vključiti tudi drugi strokovni delavci različnih institucij, ki bistveno lahko pripomorejo k sami učinkoviti obravnavi načrta pomoči družini“, pravi direktorica soboške CSD Nataša Meolic.

Socialna preventiva predstavlja sistem ukrepov in programov, s katerimi se preprečujejo socialne stiske in težave uporabnikov. Tovrstno delo je še dodana vrednost strokovne pomoči družinam in jim nudi dodatno vključitev v različne programe. Tako na CSD Murska Sobota izvajajo še nekatere preventivne programe, kot so: šola za starše, dnevni center za otroke in mladostnike Kekec, laična pomoč družini, v svoje delo pa vključujejo tudi prostovoljce, ki jih veseli delo z družinami, predvsem z otroci. „Strokovno delo CSD ne sme in ne more biti samo ukrepanje v okviru javnih pooblastil oziroma zakonov, ampak je usmerjeno v nudenje pomoči posamezniku ali družini v kolikor si seveda le ti želijo spremembe in je usmerjeno v tovrstno pomoči, ki bo po meri posameznika, ki se je odločil, da bo pomoč sprejel. Velikokrat se zgodijo pri družini premiki, ki na zunaj niso vidni so pa pomembni za uporabnika iz katerih potem lahko gradi svoje nadaljnje življenje“, pravi Meoličeva in dodaja, da so v povezavi s problematiko nasilja v družini spregovorili tudi o medvrstniškem nasilju, ki je med mladostniki v Sloveniji zelo razširjeno. Še posebej so izpostavili t.i. cyber nasilje.

Gre za trpinčenje, ustrahovanje preko interneta ali mobilnih telefonov, ki mu bo v prihodnje potrebno nameniti veliko pozornosti tudi na šolah. Nasilje med vrstniki je namreč stopilo iz šolskih klopi in dvorišč v otroške sobe preko računalnikov in mobilnih telefonov. Postalo je subtilno, nenadzorujoče in zato še toliko bolj nevarno za odraščajoče mladostnike. „Vsi udeleženi so tovrstna delovna srečanja ocenili kot pozitivna, dogovorili smo se za nadaljnje sodelovanje, vse z namenom resnično učinkovite pomoči otrokom, ki so bili izpostavljeni nasilju. V jesenskih mesecih se bodo strokovna srečanja nadaljevala v vrtcih in srednjih šolah“, dodaja Nataša Meolic, direktorica CSD Murska Sobota.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Za čim manj nasilja v družini