Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za čim manj nasilja v družini

 

Center za socialno delo Murska Sobota in osnovne šole sodelujejo na področju preprečevanja nasilja v družini

Nataša MeolicMurska Sobota – Tudi zaradi trenutne gospodarske in socialne krize, ali pa predvsem zaradi tega, je v Sloveniji in s tem tudi v Pomurju, vedno več družinskega nasilja, ki se še posebej čuti na najšibkejših, predvsem otrocih, starostnikih, invalidih in obolelih. Zato je Center za socialno delo (CSD) Murska Sobota, v okviru Akcijskega načrta za preprečevanje nasilja v družini 2012-2013 v katerem je predvsem velik poudarek na preventivníh dejavnostih in osveščanju javnosti o problematiki nasilja v družini, v mesecu maju in juniju izvedel strokovna srečanja v osnovnih šolah na območju Upravne enote Murska Sobota.

Strokovne delavke Manuela Vlaj, Sabina Kodila in Sandra Zemljak so skupaj z regijsko koordinatorko za obravnavo nasilja Tino Vukan organizirale štiri strokovna srečanja med CSD in skupinami OŠ v UE Murska Sobota, z namenom izboljšanja medsebojnega sodelovanja in učinkovitejše obravnave nasilja v družini, še posebej v primerih, ko so žrtve nasilja otroci. Ravnateljem in šolskim svetovalnim delavcem je bil predstavljen Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je sicer v veljavi od leta 2008, vendar je pomembno, da se javnost vedno znova seznanja o problematiki nasilja v družini. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je namreč prvi slovenski zakon, ki jasno opredeljuje različne vrste nasilja ter naloge in sodelovanje različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavi nasilja v družini. Otroci, kot ena izmed najranljivejših skupin so najbolj zavarovani. Zakon namreč določa, da je otrok žrtev nasilja, tudi če je le navzoč pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani. Izjemno pomembna je dolžnost prijave. Organi in organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine na podlagi katerih je lahko sklepati, da gre za nasilje v družini, so o tem dolžni takoj obvestiti CSD, policijo ali državno tožilstvo ter izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti.

„Na šolah smo predstavili predvsem konkretne naloge strokovnih delavcev CSD pri obravnavi nasilja nad otroki. Ko CSD prejeme informacijo o sumu nasilja v družini se nemudoma odzove, prouči informacijo o sumu kaznivega dejanja obvesti policijo ter izvede vse potrebne ukrepe za žrtve. Žrtvam se nudi svetovalna pomoč z namenom prekinitve nasilnega odnosa in povečanja varnosti, Center za socialno delo ni dolžan nuditi pomoči le žrtvam nasilja temveč tudi povzročiteljem nasilja, ki jih je potrebno seznaniti z različnimi oblikami pomoči. V primeru nasilja so posebne skrbi deležni mladoletni otroci, saj ima doživljanje in izpostavljenost nasilju za otroke dolgoročne posledice, ki se na otrocih manifestirajo na različnih področjih, tako na čustvenem, fizičnem, socialnem, kot tudi na področju izobraževanja. Dalj časa je otrok izpostavljen nasilju, večje so posledice, zato je izjemno pomembno, da se nasilje prej zazna in prijavi. V primeru, da je otrok v družini ogrožen CSD po uradni dolžnosti uvede javno pooblastilo za otrok na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v okviru katerega ugotavlja sum ogroženosti otroka, predvsem z namenom, da se družini nudi pomoč in da se ustvarijo razmere za zdrav, skladen osebnostni razvoj otroka“, poudarjajo na CSD Murska Sobota.

CSD družini v okviru pomoči nudi tudi socialno varstvene storitve, predvsem pomoč družini za dom in socialno varstveni program preventive. Socialno varstvena storitev pomoč družini za dom predstavlja predvsem pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani pomoč pri skrbi za otroke in usposabljanju družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju. Osnovna naloga oziroma poslanstvo stroke socialnega dela je predvsem v nudenju pomoči družini ali posamezniku. „S tem vodilom se strokovni delavci največkrat želimo približati našim uporabnikom in jim preko socialno varstvenih programov pomagamo, da ustvarijo takšne medsebojne odnose v katerih bodo mladoletni otroci lahko zaživeli v zdravem in mirnem družinskem okolju, kjer bodo prejeli popotnico za samostojno odraslo življenje. Nudenje pomoči v okviru nalog za preprečevanje nasilja, postopkov za mladoletnih otrok in vključitev družine v svetovalno delo si strokovni delavci CSD ne moremo predstavljati brez multidisciplinarnega timskega dela, kar pomeni, da se v obravnavo morajo vključiti tudi drugi strokovni delavci različnih institucij, ki bistveno lahko pripomorejo k sami učinkoviti obravnavi načrta pomoči družini“, pravi direktorica soboške CSD Nataša Meolic.

Socialna preventiva predstavlja sistem ukrepov in programov, s katerimi se preprečujejo socialne stiske in težave uporabnikov. Tovrstno delo je še dodana vrednost strokovne pomoči družinam in jim nudi dodatno vključitev v različne programe. Tako na CSD Murska Sobota izvajajo še nekatere preventivne programe, kot so: šola za starše, dnevni center za otroke in mladostnike Kekec, laična pomoč družini, v svoje delo pa vključujejo tudi prostovoljce, ki jih veseli delo z družinami, predvsem z otroci. „Strokovno delo CSD ne sme in ne more biti samo ukrepanje v okviru javnih pooblastil oziroma zakonov, ampak je usmerjeno v nudenje pomoči posamezniku ali družini v kolikor si seveda le ti želijo spremembe in je usmerjeno v tovrstno pomoči, ki bo po meri posameznika, ki se je odločil, da bo pomoč sprejel. Velikokrat se zgodijo pri družini premiki, ki na zunaj niso vidni so pa pomembni za uporabnika iz katerih potem lahko gradi svoje nadaljnje življenje“, pravi Meoličeva in dodaja, da so v povezavi s problematiko nasilja v družini spregovorili tudi o medvrstniškem nasilju, ki je med mladostniki v Sloveniji zelo razširjeno. Še posebej so izpostavili t.i. cyber nasilje.

Gre za trpinčenje, ustrahovanje preko interneta ali mobilnih telefonov, ki mu bo v prihodnje potrebno nameniti veliko pozornosti tudi na šolah. Nasilje med vrstniki je namreč stopilo iz šolskih klopi in dvorišč v otroške sobe preko računalnikov in mobilnih telefonov. Postalo je subtilno, nenadzorujoče in zato še toliko bolj nevarno za odraščajoče mladostnike. „Vsi udeleženi so tovrstna delovna srečanja ocenili kot pozitivna, dogovorili smo se za nadaljnje sodelovanje, vse z namenom resnično učinkovite pomoči otrokom, ki so bili izpostavljeni nasilju. V jesenskih mesecih se bodo strokovna srečanja nadaljevala v vrtcih in srednjih šolah“, dodaja Nataša Meolic, direktorica CSD Murska Sobota.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Za čim manj nasilja v družini