Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za čim manj nasilja v družini

 

Center za socialno delo Murska Sobota in osnovne šole sodelujejo na področju preprečevanja nasilja v družini

Nataša MeolicMurska Sobota – Tudi zaradi trenutne gospodarske in socialne krize, ali pa predvsem zaradi tega, je v Sloveniji in s tem tudi v Pomurju, vedno več družinskega nasilja, ki se še posebej čuti na najšibkejših, predvsem otrocih, starostnikih, invalidih in obolelih. Zato je Center za socialno delo (CSD) Murska Sobota, v okviru Akcijskega načrta za preprečevanje nasilja v družini 2012-2013 v katerem je predvsem velik poudarek na preventivníh dejavnostih in osveščanju javnosti o problematiki nasilja v družini, v mesecu maju in juniju izvedel strokovna srečanja v osnovnih šolah na območju Upravne enote Murska Sobota.

Strokovne delavke Manuela Vlaj, Sabina Kodila in Sandra Zemljak so skupaj z regijsko koordinatorko za obravnavo nasilja Tino Vukan organizirale štiri strokovna srečanja med CSD in skupinami OŠ v UE Murska Sobota, z namenom izboljšanja medsebojnega sodelovanja in učinkovitejše obravnave nasilja v družini, še posebej v primerih, ko so žrtve nasilja otroci. Ravnateljem in šolskim svetovalnim delavcem je bil predstavljen Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je sicer v veljavi od leta 2008, vendar je pomembno, da se javnost vedno znova seznanja o problematiki nasilja v družini. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je namreč prvi slovenski zakon, ki jasno opredeljuje različne vrste nasilja ter naloge in sodelovanje različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavi nasilja v družini. Otroci, kot ena izmed najranljivejših skupin so najbolj zavarovani. Zakon namreč določa, da je otrok žrtev nasilja, tudi če je le navzoč pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskimi člani. Izjemno pomembna je dolžnost prijave. Organi in organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine na podlagi katerih je lahko sklepati, da gre za nasilje v družini, so o tem dolžni takoj obvestiti CSD, policijo ali državno tožilstvo ter izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti.

„Na šolah smo predstavili predvsem konkretne naloge strokovnih delavcev CSD pri obravnavi nasilja nad otroki. Ko CSD prejeme informacijo o sumu nasilja v družini se nemudoma odzove, prouči informacijo o sumu kaznivega dejanja obvesti policijo ter izvede vse potrebne ukrepe za žrtve. Žrtvam se nudi svetovalna pomoč z namenom prekinitve nasilnega odnosa in povečanja varnosti, Center za socialno delo ni dolžan nuditi pomoči le žrtvam nasilja temveč tudi povzročiteljem nasilja, ki jih je potrebno seznaniti z različnimi oblikami pomoči. V primeru nasilja so posebne skrbi deležni mladoletni otroci, saj ima doživljanje in izpostavljenost nasilju za otroke dolgoročne posledice, ki se na otrocih manifestirajo na različnih področjih, tako na čustvenem, fizičnem, socialnem, kot tudi na področju izobraževanja. Dalj časa je otrok izpostavljen nasilju, večje so posledice, zato je izjemno pomembno, da se nasilje prej zazna in prijavi. V primeru, da je otrok v družini ogrožen CSD po uradni dolžnosti uvede javno pooblastilo za otrok na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v okviru katerega ugotavlja sum ogroženosti otroka, predvsem z namenom, da se družini nudi pomoč in da se ustvarijo razmere za zdrav, skladen osebnostni razvoj otroka“, poudarjajo na CSD Murska Sobota.

CSD družini v okviru pomoči nudi tudi socialno varstvene storitve, predvsem pomoč družini za dom in socialno varstveni program preventive. Socialno varstvena storitev pomoč družini za dom predstavlja predvsem pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani pomoč pri skrbi za otroke in usposabljanju družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju. Osnovna naloga oziroma poslanstvo stroke socialnega dela je predvsem v nudenju pomoči družini ali posamezniku. „S tem vodilom se strokovni delavci največkrat želimo približati našim uporabnikom in jim preko socialno varstvenih programov pomagamo, da ustvarijo takšne medsebojne odnose v katerih bodo mladoletni otroci lahko zaživeli v zdravem in mirnem družinskem okolju, kjer bodo prejeli popotnico za samostojno odraslo življenje. Nudenje pomoči v okviru nalog za preprečevanje nasilja, postopkov za mladoletnih otrok in vključitev družine v svetovalno delo si strokovni delavci CSD ne moremo predstavljati brez multidisciplinarnega timskega dela, kar pomeni, da se v obravnavo morajo vključiti tudi drugi strokovni delavci različnih institucij, ki bistveno lahko pripomorejo k sami učinkoviti obravnavi načrta pomoči družini“, pravi direktorica soboške CSD Nataša Meolic.

Socialna preventiva predstavlja sistem ukrepov in programov, s katerimi se preprečujejo socialne stiske in težave uporabnikov. Tovrstno delo je še dodana vrednost strokovne pomoči družinam in jim nudi dodatno vključitev v različne programe. Tako na CSD Murska Sobota izvajajo še nekatere preventivne programe, kot so: šola za starše, dnevni center za otroke in mladostnike Kekec, laična pomoč družini, v svoje delo pa vključujejo tudi prostovoljce, ki jih veseli delo z družinami, predvsem z otroci. „Strokovno delo CSD ne sme in ne more biti samo ukrepanje v okviru javnih pooblastil oziroma zakonov, ampak je usmerjeno v nudenje pomoči posamezniku ali družini v kolikor si seveda le ti želijo spremembe in je usmerjeno v tovrstno pomoči, ki bo po meri posameznika, ki se je odločil, da bo pomoč sprejel. Velikokrat se zgodijo pri družini premiki, ki na zunaj niso vidni so pa pomembni za uporabnika iz katerih potem lahko gradi svoje nadaljnje življenje“, pravi Meoličeva in dodaja, da so v povezavi s problematiko nasilja v družini spregovorili tudi o medvrstniškem nasilju, ki je med mladostniki v Sloveniji zelo razširjeno. Še posebej so izpostavili t.i. cyber nasilje.

Gre za trpinčenje, ustrahovanje preko interneta ali mobilnih telefonov, ki mu bo v prihodnje potrebno nameniti veliko pozornosti tudi na šolah. Nasilje med vrstniki je namreč stopilo iz šolskih klopi in dvorišč v otroške sobe preko računalnikov in mobilnih telefonov. Postalo je subtilno, nenadzorujoče in zato še toliko bolj nevarno za odraščajoče mladostnike. „Vsi udeleženi so tovrstna delovna srečanja ocenili kot pozitivna, dogovorili smo se za nadaljnje sodelovanje, vse z namenom resnično učinkovite pomoči otrokom, ki so bili izpostavljeni nasilju. V jesenskih mesecih se bodo strokovna srečanja nadaljevala v vrtcih in srednjih šolah“, dodaja Nataša Meolic, direktorica CSD Murska Sobota.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Za čim manj nasilja v družini