S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

 

Mariborske „lisičke“ so se, z več kot 70 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe PotrnaPomladno-poletni čas je med drugim tudi čas za gobe. V gozdovih ali na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, pa se sprašujemo ali smo morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj. Priložnost za „izobraževanje in usposabljanje“ o gobah so minuli vikend imeli številni obiskovalci iz Pomurja, ter slovenske in avstrijske Štajerske. V Pavlovi hiši (Pavelhaus) v Laafeldu (Potrna) pri Bad Radkersburgu (Avstrijska Radgona), je namreč v organizaciji Kulturnega društva Člen 7 za Avstrijsko Štajersko in Gobarskega društva Lisička iz Maribora,

v okviru projekta Mura+Loke (Mur + Auen) iz vidika umetnikov, bila na sporedu izjemno zanimiva 3. gobarska razstava z nekaj nad 70 vrstami gob. To je nekaj manj kot prejšnja leta, saj je trenutna vročina nekoliko zavrla rast gob v Pomurju, razstavljene vzorce pa so aktivisti mariborskih „lisičk“ nabrali predvsem na Pohorju in v Slovenskih goricah.

Edino od treh mariborskih društev, ki je še preživelo in vztraja že dobrih 45 let, Gobarsko društvo Lisička, ki ga vodita predsednik Slavko Šerod in podpredsednik Peter Karner, je hkrati predstavilo svojo društveno dejavnost, povedali pa so tudi veliko zanimivega o vseh gozdnih sadežih – gobah. Zanimivo je tudi, da so nekateri obiskovalci, ki so se zanimali za marsikaj, na razstavo prinesli svoje gobe, in strokovnjaki, ki so odgovarjali na številna vprašanja, so jim pomagali določiti ali gre za užitne ali neužitne gobe. Predsednik Šerod je posebej presenečen, da so tokrat našli kar nekaj redkih gob, med njimi tudi Queletov (Keleov) goban. „V gozdovih se pojavlja več redkih gob. Sicer pa je velika večina gob užitna ali pogojno užitna, samo poznati jih moramo. Izjemno redka je smolena ploščenka, ki smo jo tokrat našli in je neužitna“, nam pove Šerod, ki dodaja, da je razstava v Avstriji ena najtežjih za mariborske lisičke, saj morajo vse spisati in pripraviti v obeh jezikih.

Gobarsko društvo Lisička Maribor, ki ima sedež v Mestni četrti Magdalena Maribor (Preradovičeva 1), ima zametke v letu 1966. Takrat se o gobah v naših krajih vedelo bolj malo, Mara Bertosi, po poklicu učiteljica, je bila ena redkih, ki je učila gobarsko abecedo. S tem je postavila trdne temelje, na katerih društvo stoji še danes. Od takrat je preteklo mnogo let in marsikaj se je spremenilo. V Sloveniji so vzniknila številna društva, danes jih je 25, ki jih povezuje krovna organizacija, Mikološka zveza Slovenije. „Danes učimo novodobno abecedo o gobah, kar ne predstavlja le izobraževanja o gobjih vrstah, posebej strupenih, ampak tudi o ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnega ravnotežja, o kodeksu nabiranja gob, o vsebini uredb o zavarovanju samoniklih gliv, o rdečem seznamu gliv, o vsebini uredbe za prepoved vožnje v naravnem okolju ipd. Učimo na več načinov, z druženjem, na razstavah svežih gob, na dnevih odprtih vrat, z občasnimi objavami člankov, s strokovnimi projekti, koristimo tudi pridobitev informacijske družbe in tako lahko učimo še preko spletne strani (www.gobe.si). Vso to novodobno abecedo učimo z namenom, da se spremeni profil sodobnega ljubiteljskega gobarja. Želimo prebuditi zavest ljubiteljskih gobarjev, saj gozdovi žal niso več v tako dobrem stanju kot nekoč“, je povedal Slavko Šerod, ki je posebej izpostavil dobro sodelovanje društva s sosedi: Madžari in Hrvati, sedaj pa so v KD Sedmi člen, našli partnerja tudi v Avstriji.

Že z vključitvijo Slovenije v EU se je razširilo področje delovanja, kar so v društvu dobro izkoristili. V ta namen posvečajo posebno skrb izobraževanju strokovnjakov za določevanje gob – determinatorjem. Prav tako se družijo z drugimi gobarskimi društvi v Sloveniji in tudi z društvi izven Slovenije, saj so aktivni tudi na področju rekreativnega in kulturnega udejstvovanja svojega članstva. V ospredju delovanja Gobarskega društva Lisička so gobarjenja, strokovne ekskurzije, predavanja, mikroskopiranje gob: to je delavnica, kjer se slušatelji seznanijo z delom na mikroskopih in opazovanjem mikroskopskih struktur pri gobah. „Omenil bi tudi predavanje o gojenju gob, kjer opišemo osnovne postopke in pravila za gojenje gob (tudi doma), ter predavanja o zdravilnih gobah, kjer se dotaknemo gob, ki jih uporabljajo v zdravstvu in opisu zdravilnih učinkovin. Ne smemo prezreti niti izvajanje začetnega tečaja o gobah, kjer slušatelji spoznajo 76 vrst gob po izbiri Mikološke zveze Slovenije in se potegujejo za naziv »Determinator pripravnik«, potem izvajanje nadaljevalnega tečaja o gobah, kjer slušatelji spoznajo 240 vrst gob po izbiri Mikološke zveze Slovenije in se pripravijo na izpit pred komisijo Mikološke zveze Slovenije, ter se potegujejo za naziv »Determinator svetovalec«. Izvajamo tudi predavanje »Spoznavanje gliv« - prirejeno predavanje za potrebe šol, spoznavanje različnih aspektov o gobah, ogled učnih poti. Dogodki so zelo zanimivi za naravoslovne dneve na šolah, kjer organizirajo prevoz do učne poti. Tam učencem preko informacijskih tabel posredujemo podatke o gobah in jim razdelimo zloženko učne poti“, je povedal Šerod, ki dodaja, da v društvu imajo vsaj devet gobarskih ekskurzij letno. V okviru ekskurzije se na kraju dogodka pripravi razstava gob z opisom s slovenskimi imeni in užitnostjo ter izvede predavanje o najdenih gobah. Ob tem letno pripravijo kakšnih deset gobarskih razstav..., kar pomeni, da jim nikoli ni dolgočas.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ljubitelji gob v Pavlovi hiši