Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kmalu nov energijsko varčen vrtec v Črešnjevcih

 

Desetine milijonov evrov za naložbe v radgonski občini

Vrtec ČrešnjevciŽupan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je skupaj s sodelavci (Vinko Rous, podžupan, Dominika Fras, občinska računovodkinja, mag. Breda Forjanič, ravnateljica Vrtca Manka Golar Gornja Radgona, Valerija Frangež, višja svetovalka v občinski upravi, Dragan Kujundžič, direktor občinske uprave, Vladimir Mauko, pomočnik direktorja občinske uprave), na gradbišču novega vrtca v Črešnjevcih, predstavil številne novosti, ki se dogajajo na območju občine, zlasti na področju naložb. Kampuš je še posebej poudaril, da gre za velik investicijski ciklus, za katerega so po njegovem še posebej zaslužni njegovi najožji sodelavci, ki da vedo kaj je potrebno storiti, da ¨smo prišli do tega, da je letošnje leto v naši občini izredno intenzivno investicijsko naravnano¨, kot se je izrazil župan Anton Kampuš, ki vedno poudarja pomen zdravja najmlajših občanov.

Zato so sogovorniki na prvo mesto med investicijami, ki se izvajajo ali se še bodo, še posebej izpostavili gradnjo novega energetsko varčnega in sodobnega vrtca v Črešnjevcih, kjer je vedno več mladih družin in s tem otrok. Predvsem zaradi energetske potratnosti dosedanjega objekta, ki je svojemu namenu služil 35 let, se je poleg ostalih razlogov, kot sta dotrajanost in higienska oporečnost, občina Gornja Radgona odločila v Črešnjevcih izgraditi nov, dvooddelčni vrtec, ki bo lahko sprejel do 44 otrok in bo imel notranje površine nekaj več kot 364 kvadratnih metrov. Poleg tega bo nizkoenergijski, imel bo pokrito teraso, pa tudi urejena parkirišča. Vrednost gradnje je predvidena v višini 699.740,00 evrov, od tega bo občina za to gradnjo 70 odstotkov denarja dobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, sama pa bo primaknila manj kot 30 odstotkov, to je 204 tisoč evrov. Izvajalec del je SGP Pomgrad, otroci, v skupino najmlajših je vpisanih 9, v drugo skupino pa 19 in so trenutno v vrtcu v Gornji Radgoni, pa se bodo v novi vrtec vselili predvidoma marca prihodnje leto, še pred tem bodo porušili stari enooddelčni vrtec.

Anton Kampuš je predstavil tudi ostale investicije, ki so v izvedbi, kjer je najprej omenil obnovo Špitala v Gornji Radgoni, ki je v zaključevanju, tako da bo občina predvidoma septembra 2013 dobila tudi muzej. ¨Gornja Radgona bo na to lahko ponosna, ker bo to prva inštitucija, kjer bomo lahko pokazali vso zgodovino Radgone in okolice za vse obdobje nazaj. Trenutno še restavrirajo muzejske eksponate in postavljajo stalno muzejsko zbirko, dokončuje se tudi urejanje podstrešja, kjer bo prav tako razstavni prostor, urejajo pa tudi okolico starega Špitala. Takoj po končanju projekta bo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje, s čimer bo občina dobila tudi muzej. Veliko težav je s strani Zavoda za kulturno dediščino (odpadanje ometa, mačje glave, plesnoba). V projektu se bodo izvedle še nekatere ključne aktivnosti, kot je tudi: kovinska stabilizacija ostrešja ter ureditev zunanje okolice starega Špitala, kar bo zagotavljalo ohranitev kulturne dediščine¨, pravi Kampuš in dodaja, da je vrednost tega projekta 610 tisoč evrov, delež Evropskega sklada za regionalni razvoj je spet 70 odstotkov, občine pa 29 – kar pomeni 178 tisoč evrov. Radgonskega župana prav tako veseli, da bo mesto in s tem občina Gornja Radgona, končno dobila Zbirni center za odpadke , ki bi ga že morala imeti. To naj bi kmalu uredili in predali namenu v Industrijski coni, Mele, kjer ima občina tik ob Arcontu in Refleksu lastno zemljišče primerno za zbirni center.

Ne le v mestu, temveč tudi v podeželskih krajevnih skupnostih veliko vlagajo, poleg številnih cest, pa se v Krajevnih skupnostih Negova, Spodnji Ivanjci ter Spodnja Ščavnica veselijo gradnje odprtega širokopasovnega omrežja. Gre za 107 kilometrov omrežja v optični izvedbi, ki bo pokril 461 priključkov na belih lisah. Vsi, ki imajo bele lise in bodo priključeni takoj, pa tudi tisti, ki se bodo pridružili kasneje, bodo priključeni zastonj. Vrednost teh del je 70 tisoč evrov. Kampuš je spregovoril tudi o Projektu Skupaj, ki bo uredil »vhod« v Gornjo Radgono, v sosednjem Bad Radkersburgu je že končan, pa o gradnji platoja za čistilno napravo, o modernizaciji občinskih cest, zamenjavi javne razsvetljave, pa še o obnovi nogometnih igrišč in slačilnic na Tratah. TŠC Trate je z 9,6 ha površine eden največjih več panožnih športnih kompleksov v lasti lokalne skupnosti na območju Republike Slovenije. S predvidenim projektom se bo izboljšala ponudba pokritih večnamenskih spremljajočih športnih prostorov, kar bo neposredno vplivalo na hitrejši in kvalitetnejši razvoj športa na celotnem območju občine Gornja Radgona, pa tudi širše v regiji ter spodbudila občane k aktivnejšemu športnemu udejstvovanju. Objekt bo namreč namenjen uporabnikom vseh športnih površin na TŠC Trate. Stari začasni del je še iz »spidvejskih« časov (ko so bili še boksi). Projekt sicer obsega: gradnjo slačilnic s tribuno v dveh etažah: pritličje in 1. nadstropje, skupne bruto tlorisne površine 899,92 m2 in skupne neto tlorisne površine 664,21 m2, dobavo in montažo notranje opreme, izvedbo tribun, izvedba zaščitnih ograj okoli nogometnega igrišča ter rušenje starega objekta. Vrednost projekta znaša 840.000,00 EUR z DDV, zaključek projekta je predviden do 31.4.2014…

Župan Kampuš ni pozabil niti na Pomurski vodovod, ter še posebej čistilno napravo, vredno dobrih 11 milijonov evrov, ki bi morala biti končana do konca prihodnjega leta… Torej če grobo seštejemo občinske naložbe, ki znašajo blizu 15 milijonov ter dodamo nekatere skupne, predvsem pomurski vodovod, ki na desnem bregu reke Mure, znaša slabih 50 milijonov, je jasno, koliko sredstev na bi porabili na tem območju.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kmalu nov energijsko varčen vrtec v Črešnjevcih