Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Skulptura "Poljub" že stoji v radgonskem parku

 

Uradna otovoritev novega mestnega parka bo ob letošnjem občinskem prazniku

ParkTudi v teh vročih in dopustniških dneh izvajalci del ureditve novega mestnega parka v Gornji Radgoni ne mirujejo. Trenutno je v ospredju gradnja velikega vodometa ter tlakovanega platoja za druženje občanov ter prireditve, prav zadnje dni julija pa so na pripravljeno stojalo postavili skulpturo „Poljub“, skupne višine štirih metrov. Avtor skulpture, kjer se poljubljata moški in ženska, in ki pomeni ljubezen na vsakem koraku, je akademski kipar Metod Frlic, ki je kip, skupaj z gradbinci „Gradbeništva Tivadar“, tudi postavil. „Sama skulptura je v celoti namenjena ljubezni, tako med družinskimi člani, kot med mladimi, ki se bodo ob njej spoznavali, zaljubljali in zaobljubljali. Morebiti bomo v prihodnosti pred skulpturo priča kakšni zaroki ali celo poroki“, pravi radgonski podžupan Vinko Rous, ki je tudi idejni oče celotnega parka, in dodaja, da bodo park, s skulpturo, vodometom, prireditvenim platojem in vsem drugim, namenu uradno predali ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga v Gornji Radgoni obeležujejo 1. oktobra.

Že pred tem bo zraven postavljenih tudi kar nekaj klopi, košev za smeti ipd., šele po uradni predaji celotnega parka namenu, torej jeseni ali pomladi prihodnje leto, bodo zasadili še nekaj dreves, ker jih v tem času ni možno zasaditi. Takrat bo v parku nad 400 različnih dreves in grmičevja, kar bo radgonski mestni park, tik ob domu starejših občanov, vrtcu, športnem centru, Pomurskem sejmišču, reki Muri in blokovskem naselju Trate, uvrščalo med najlepše parke ne le v Pomurju temveč tudi širše po Sloveniji. V okviru parka sta tudi dve veliki okrogli cvetni gredi, za katere je že dogovorjeno, da ju bosta urejala in vzdrževala, eno Vrtec Manka Golarja, drugo pa Dom starejših občanov, kar pomeni, da bo park tudi tako povezoval vse generacije ljudi.

Za omenjeni park je, poleg nekaj sponzorskih, glavnina sredstev prišla iz Evropske unije. V okviru čezmejnega projekta 3 parki, pri katerem sodelujeta še občini Murska Sobota in madžarski Körmend, je je namreč Gornja Radgona pridobila dobrih 650 tisoč evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, s katerimi bo, ob 5-odstotnem lastnem vložku, uredila 3 hektarje velik mestni park na Tratah z novimi drevninami, pohodnimi potmi, koši, tlakovanim platojem za prireditve ter skulpturo in vodometom. Evropska sredstva so prišla predvsem, ker bo park prebivalcem in obiskovalcem ponujal možnosti druženja, rekreacije, oddiha ter služil kot učni poligon. Investicija v ureditev mestnega parka predvideva zasaditev drevnin ter različnega grmičevja, označbe posameznih rastlin, infrastrukturno opremo – pohodne poti, klopi, koši, konfini, podstavek za skulpturo, tlakovani plato za druženje in prireditve, ter vodomet, kot simbol vode priča o življenjskem in zgodovinskem pomenu reke Mure za krajino in ljudi.

Izbor parkovnega rastlinja je določil strokovnjak tekom projekta kot tudi priporočila lokalni skupnosti za vzdrževanje parkovnih površin za mestni in gozdni park. In ker se ta park navezuje na otroška in športno rekreativna igrišča ŠRC Trate ter na območje Lisjakove struge, bodo v okviru istega projekta sanirali še gramozno jamo v tem mestnem gozdu ob reki Muri. Investicija v sanacijo vodne depresije v mestnem gozdu Lisjakova struga predvideva čiščenje ter ureditev brežin stihijsko nastale depresije, ki so jo v preteklosti močno degradirali z nezakonitim črpanjem gramoza ter onesnažili z nenevarnimi odpadki (les, opeka, zemlja). Nadaljnja aktivnost v projektu je odvoz odpadkov na odlagališče odpadkov in namestitev počivališč - klopi. Sanacija gramozne jame oziroma depresije, ki leži v središču gozdnega parka, bo vplivala na celotno območje Lisjakove struge. S tem občina, med drugim želi ohraniti kulturno in naravno dediščino, identiteto za prihodnost in ob nudenju visokega standarda kakovosti življenja zagotoviti svojim prebivalcem trajnostno rast in razvoj.

Projekt v občini Gornja Radgona obsega dva različna parka - mestni park in gozdni park Lisjakova struga, ki se povezujeta in navezujeta na reko Muro. Promocijsko bo projekt dobro pokrit, izdali bomo vodič po obeh parkih ter skupno brošuro v različnih jezikih, skupaj s partnerji. Tekom projekta se bo izvedla delavnica na temo Parki ter delavnica Vodenje po parkih, enako bo strokovnjak, dr. Šiftar, pripravil predavanje za vzdrževalce parka, da med košnjo trave ne bi prihajalo do poškodovanja dreves...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Skulptura "Poljub" že stoji v radgonskem parku