Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ribiči so veseli, da imajo v svojih ribolovnih vodah rake

 

V vseh ribolovnih vodah RD Radgona je rake prepovedano loviti; Potočni raki potrjujejo, da je voda čista…

Rečni rakČeprav so nekateri prepričani, da so reke, potoki, jezera, gramoznice in vsi drugi ribniki na radgonskem območju večinoma onesnaženi, temu še zdaleč ni tako. In radgonski ribiči so ponosni, da v njihovih ribolovnih vodah živijo tudi potočni raki, ki so nekakšno merilo čistosti vode, saj omenjeni členonožci ne prenašajo umazane in oporečne vode. Vsekakor pa so za to, da imajo v svojih ribnikih tudi rake, predvsem zaslužni ribiči sami, ki v okviru svojega delovanja, predvsem s prostovoljnim delom ohranjajo svoje ribolovne vode čiste in predvsem zdrave za vodno živelj. In kot z veseljem poudarja gospodar radgonske Temeljne enote RD Radgona Franc Belna (na sliki z rakom ob ribniku Podgrad), so se potočni raki v zadnjem času, ko sami ribiči posebno pozornost namenjajo vzdrževanju ribnikov, začeli ponovno množično vračati v njihove ribnike.

Raki so po izgledu zelo raznoliki členonožci, vendar imajo vsi po dva para členkastih tipalnic. Te so iz velikega števila kratkih členkov. Večinoma imajo čutilno vlogo, nekateri raki pa z njimi plavajo. Druga lastnost večine rakov je posebno oblikovana hitinjača sprednjega dela telesa. Kutikula raste namreč z s hrbtne strani glave v obliki oklepa ali lupine ter obdaja in ščiti vsaj prednji del rakovega telesa al pa vse telo. Tak oklep imenujemo koš. Kutikula je pogosto prepojena s solmi, predvsem s kalcijevim karbonatom, ki prispeva k večji trdnosti zunanjega ogrodja.

V Sloveniji živijo tri vrste potočnih rakov: potočni rak Astacus astacus, koščak Austropotamobius torrentium in primorski koščak A.pallipes. V vodah donavskega povodja se potočnemu raku pridružuje koščak, v vodah jadranskega povodja primorski koščak. V istrskih rekah, tako tudi v porečju Dragonje, živi po sedaj znanih podatkih le primorski koščak, ki je precej manjši od potočnega raka (odrasli potočni 18 cm, primorski koščak 13 cm in koščak 8 cm). Kljub temu, da imajo različno oblikovano glavo in da naj bi imeli razločno obarvane noge, jih po teh značilnostih na terenu ne moremo razlikovati. Primorskega koščaka lahko zanesljivo določimo le v roki: na notranji strani drugega para zadkovih nožic ima ostrogo, namenjeno paritvenim opravilom. Kot vsi raki je tudi primorski koščak zelo občutljiv za spremembe življenjskega okolja. Že prazna odvržena škatla modre galice lahko povzroči pomor v bližnjih vodnih kotanjah živečih rakov. Skoraj odveč se zdi poudarjati, da sladkovodnih rakov ne nabiramo za prehrano, saj so dandanes že dovolj ogroženi zaradi spiranja kemikalij z vinogradov in polj. Od leta 1993 so vse tri vrste rakov v Sloveniji zakonsko zaščitene. Odvečna pa je tudi skrb za rake ob naravnem presihanju tekoče vode, saj se večina zakoplje v peščeno dno, kjer v talni vodi preživi sušno obdobje.

Ribiška družina Radgona, ki je s petimi temeljnimi enotami (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina in Videm ob Ščavnici) in skupno skoraj 600 članicami in člani, eno najbolj množičnih društev sploh v Pomurju, njihova osrednja naloga, kot s ponosom poudarjajo, pa je sožitje z naravo in njeno ohranjanje. Radgonski ribiški okoliš je sicer razdeljen na sedem revirjev (reka Mura, reka Ščavnica, potoki, mrtvice, gramoznice, Negovsko in Blaguško jezero) z natanko 223,4 hektarja vodnih površin, kar dejansko ni tako enostavno vzdrževati, skrbeti za ribji živelj, varovati svojo vodo pred vedno različnejšimi onesnaževalci in podobno. Toda, kot je dejal Belna, s takšnimi ljudmi, kot jih imajo v vodstvu in med članstvom družine, dejansko ni nič neuresničljivo. Sicer pa so že bili potrjeni tudi ribolovni režimi  ter navodilo o odlovu (nad 30 cm: krap, lunj, postrv, jez, ploščič, ogrica, klen, mrena, podust; nad 40 cm: bolen; nad 50 cm: ščuka, smuč, amur; nad 60 cm: som…) rib v ribolovnih vodah RD Radgona. V vseh vodah pa je prepovedano loviti rake, enako pa tudi platnico, školjke, žabe, piškurje in podobno.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ribiči so veseli, da imajo v svojih ribolovnih vodah rake