Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ribiči so veseli, da imajo v svojih ribolovnih vodah rake

 

V vseh ribolovnih vodah RD Radgona je rake prepovedano loviti; Potočni raki potrjujejo, da je voda čista…

Rečni rakČeprav so nekateri prepričani, da so reke, potoki, jezera, gramoznice in vsi drugi ribniki na radgonskem območju večinoma onesnaženi, temu še zdaleč ni tako. In radgonski ribiči so ponosni, da v njihovih ribolovnih vodah živijo tudi potočni raki, ki so nekakšno merilo čistosti vode, saj omenjeni členonožci ne prenašajo umazane in oporečne vode. Vsekakor pa so za to, da imajo v svojih ribnikih tudi rake, predvsem zaslužni ribiči sami, ki v okviru svojega delovanja, predvsem s prostovoljnim delom ohranjajo svoje ribolovne vode čiste in predvsem zdrave za vodno živelj. In kot z veseljem poudarja gospodar radgonske Temeljne enote RD Radgona Franc Belna (na sliki z rakom ob ribniku Podgrad), so se potočni raki v zadnjem času, ko sami ribiči posebno pozornost namenjajo vzdrževanju ribnikov, začeli ponovno množično vračati v njihove ribnike.

Raki so po izgledu zelo raznoliki členonožci, vendar imajo vsi po dva para členkastih tipalnic. Te so iz velikega števila kratkih členkov. Večinoma imajo čutilno vlogo, nekateri raki pa z njimi plavajo. Druga lastnost večine rakov je posebno oblikovana hitinjača sprednjega dela telesa. Kutikula raste namreč z s hrbtne strani glave v obliki oklepa ali lupine ter obdaja in ščiti vsaj prednji del rakovega telesa al pa vse telo. Tak oklep imenujemo koš. Kutikula je pogosto prepojena s solmi, predvsem s kalcijevim karbonatom, ki prispeva k večji trdnosti zunanjega ogrodja.

V Sloveniji živijo tri vrste potočnih rakov: potočni rak Astacus astacus, koščak Austropotamobius torrentium in primorski koščak A.pallipes. V vodah donavskega povodja se potočnemu raku pridružuje koščak, v vodah jadranskega povodja primorski koščak. V istrskih rekah, tako tudi v porečju Dragonje, živi po sedaj znanih podatkih le primorski koščak, ki je precej manjši od potočnega raka (odrasli potočni 18 cm, primorski koščak 13 cm in koščak 8 cm). Kljub temu, da imajo različno oblikovano glavo in da naj bi imeli razločno obarvane noge, jih po teh značilnostih na terenu ne moremo razlikovati. Primorskega koščaka lahko zanesljivo določimo le v roki: na notranji strani drugega para zadkovih nožic ima ostrogo, namenjeno paritvenim opravilom. Kot vsi raki je tudi primorski koščak zelo občutljiv za spremembe življenjskega okolja. Že prazna odvržena škatla modre galice lahko povzroči pomor v bližnjih vodnih kotanjah živečih rakov. Skoraj odveč se zdi poudarjati, da sladkovodnih rakov ne nabiramo za prehrano, saj so dandanes že dovolj ogroženi zaradi spiranja kemikalij z vinogradov in polj. Od leta 1993 so vse tri vrste rakov v Sloveniji zakonsko zaščitene. Odvečna pa je tudi skrb za rake ob naravnem presihanju tekoče vode, saj se večina zakoplje v peščeno dno, kjer v talni vodi preživi sušno obdobje.

Ribiška družina Radgona, ki je s petimi temeljnimi enotami (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina in Videm ob Ščavnici) in skupno skoraj 600 članicami in člani, eno najbolj množičnih društev sploh v Pomurju, njihova osrednja naloga, kot s ponosom poudarjajo, pa je sožitje z naravo in njeno ohranjanje. Radgonski ribiški okoliš je sicer razdeljen na sedem revirjev (reka Mura, reka Ščavnica, potoki, mrtvice, gramoznice, Negovsko in Blaguško jezero) z natanko 223,4 hektarja vodnih površin, kar dejansko ni tako enostavno vzdrževati, skrbeti za ribji živelj, varovati svojo vodo pred vedno različnejšimi onesnaževalci in podobno. Toda, kot je dejal Belna, s takšnimi ljudmi, kot jih imajo v vodstvu in med članstvom družine, dejansko ni nič neuresničljivo. Sicer pa so že bili potrjeni tudi ribolovni režimi  ter navodilo o odlovu (nad 30 cm: krap, lunj, postrv, jez, ploščič, ogrica, klen, mrena, podust; nad 40 cm: bolen; nad 50 cm: ščuka, smuč, amur; nad 60 cm: som…) rib v ribolovnih vodah RD Radgona. V vseh vodah pa je prepovedano loviti rake, enako pa tudi platnico, školjke, žabe, piškurje in podobno.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ribiči so veseli, da imajo v svojih ribolovnih vodah rake