Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ribiči so veseli, da imajo v svojih ribolovnih vodah rake

 

V vseh ribolovnih vodah RD Radgona je rake prepovedano loviti; Potočni raki potrjujejo, da je voda čista…

Rečni rakČeprav so nekateri prepričani, da so reke, potoki, jezera, gramoznice in vsi drugi ribniki na radgonskem območju večinoma onesnaženi, temu še zdaleč ni tako. In radgonski ribiči so ponosni, da v njihovih ribolovnih vodah živijo tudi potočni raki, ki so nekakšno merilo čistosti vode, saj omenjeni členonožci ne prenašajo umazane in oporečne vode. Vsekakor pa so za to, da imajo v svojih ribnikih tudi rake, predvsem zaslužni ribiči sami, ki v okviru svojega delovanja, predvsem s prostovoljnim delom ohranjajo svoje ribolovne vode čiste in predvsem zdrave za vodno živelj. In kot z veseljem poudarja gospodar radgonske Temeljne enote RD Radgona Franc Belna (na sliki z rakom ob ribniku Podgrad), so se potočni raki v zadnjem času, ko sami ribiči posebno pozornost namenjajo vzdrževanju ribnikov, začeli ponovno množično vračati v njihove ribnike.

Raki so po izgledu zelo raznoliki členonožci, vendar imajo vsi po dva para členkastih tipalnic. Te so iz velikega števila kratkih členkov. Večinoma imajo čutilno vlogo, nekateri raki pa z njimi plavajo. Druga lastnost večine rakov je posebno oblikovana hitinjača sprednjega dela telesa. Kutikula raste namreč z s hrbtne strani glave v obliki oklepa ali lupine ter obdaja in ščiti vsaj prednji del rakovega telesa al pa vse telo. Tak oklep imenujemo koš. Kutikula je pogosto prepojena s solmi, predvsem s kalcijevim karbonatom, ki prispeva k večji trdnosti zunanjega ogrodja.

V Sloveniji živijo tri vrste potočnih rakov: potočni rak Astacus astacus, koščak Austropotamobius torrentium in primorski koščak A.pallipes. V vodah donavskega povodja se potočnemu raku pridružuje koščak, v vodah jadranskega povodja primorski koščak. V istrskih rekah, tako tudi v porečju Dragonje, živi po sedaj znanih podatkih le primorski koščak, ki je precej manjši od potočnega raka (odrasli potočni 18 cm, primorski koščak 13 cm in koščak 8 cm). Kljub temu, da imajo različno oblikovano glavo in da naj bi imeli razločno obarvane noge, jih po teh značilnostih na terenu ne moremo razlikovati. Primorskega koščaka lahko zanesljivo določimo le v roki: na notranji strani drugega para zadkovih nožic ima ostrogo, namenjeno paritvenim opravilom. Kot vsi raki je tudi primorski koščak zelo občutljiv za spremembe življenjskega okolja. Že prazna odvržena škatla modre galice lahko povzroči pomor v bližnjih vodnih kotanjah živečih rakov. Skoraj odveč se zdi poudarjati, da sladkovodnih rakov ne nabiramo za prehrano, saj so dandanes že dovolj ogroženi zaradi spiranja kemikalij z vinogradov in polj. Od leta 1993 so vse tri vrste rakov v Sloveniji zakonsko zaščitene. Odvečna pa je tudi skrb za rake ob naravnem presihanju tekoče vode, saj se večina zakoplje v peščeno dno, kjer v talni vodi preživi sušno obdobje.

Ribiška družina Radgona, ki je s petimi temeljnimi enotami (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina in Videm ob Ščavnici) in skupno skoraj 600 članicami in člani, eno najbolj množičnih društev sploh v Pomurju, njihova osrednja naloga, kot s ponosom poudarjajo, pa je sožitje z naravo in njeno ohranjanje. Radgonski ribiški okoliš je sicer razdeljen na sedem revirjev (reka Mura, reka Ščavnica, potoki, mrtvice, gramoznice, Negovsko in Blaguško jezero) z natanko 223,4 hektarja vodnih površin, kar dejansko ni tako enostavno vzdrževati, skrbeti za ribji živelj, varovati svojo vodo pred vedno različnejšimi onesnaževalci in podobno. Toda, kot je dejal Belna, s takšnimi ljudmi, kot jih imajo v vodstvu in med članstvom družine, dejansko ni nič neuresničljivo. Sicer pa so že bili potrjeni tudi ribolovni režimi  ter navodilo o odlovu (nad 30 cm: krap, lunj, postrv, jez, ploščič, ogrica, klen, mrena, podust; nad 40 cm: bolen; nad 50 cm: ščuka, smuč, amur; nad 60 cm: som…) rib v ribolovnih vodah RD Radgona. V vseh vodah pa je prepovedano loviti rake, enako pa tudi platnico, školjke, žabe, piškurje in podobno.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Ribiči so veseli, da imajo v svojih ribolovnih vodah rake