Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenski vitezi pri madžarskih kolegih

 

Lani podpisana listina o pobratenju in prijateljstvu med Slovenskim redom vitezov vina in madžarskimi stanovskimi kolegi, še poglablja sodelovanje

ViteziV okviru 19. festivala vina madžarske županije Zala, v mestu Kastej pri Zalaegerszegu, kjer se v tednu dni odvija marsikaj zanimivega povezanega z vinom in kulinariko, so še posebno čast doživeli pomurski vinski vitezi iz Slovenskega viteškega reda. Prav prijetno je bilo druženje slovenskih vinskih vitezov, ki jih je vodil tajnik Omizja za Pomurje Zlatko Borak, ter vitezov iz Borlovagrend da Biber Zalai (Omizje: Daj mi piti), katerega sta vodila ambasador Palfi Deneš, in kancler – tajnik omizja Lajoš Pali. Ob odlični pogostitvi in druženju ter izmenjavi izkušenj, je bilo srečanje tudi eno prvih potem, ko so lani oktobra podpisali listino o pobratenju in prijateljstvu med madžarskimi in slovenskimi vitezi, in ko sta ambasador Slovenskega reda Milan Kneževič in tajnik pomurskega omizja Zlatko Borak, postala častna člana Madžarskih vinskih združenj, kar je zelo lepo priznanje za naša viteza. Sploh pa podpis omenjene listine samo poglablja sodelovanje vinskih vitezov iz obeh sosednjih in prijateljskih držav.

Po omenjeni listini se oba redova zavezujeta spoštovati svoje obveze pri gojenju in negovanju viteškega prijateljstva. Oba redova si prizadevata za visoko strokovno raven dela v svojih vrstah, zavzemata se za posredovanje znanstvenih spoznanj o vinu široki javnosti. Oba redova častita in razglašata plemenita vina in spoznavanje njihovih lastnosti ter si prizadevata za dvig in širjenje kulture uživanja vina. Zavzemata se za viteško prijateljstvo in dejavnosti, ki plemenitijo človekovega duha ter spodbujata domoljubje in narodni ponos. S svojim delovanjem in vedenjem bosta reda dodala svoj prispevek k širjenju ugleda vinogradništva in ugleda redov tako v Sloveniji kot na Madžarskem.

Sicer pa, omenjeno združenje madžarskih vinskih vitezov, v 24 omizjih (redih) povezuje nad 500 vitezov, po drugi strani pa Slovenski red, v devetih omizjih povezuje natanko 104 viteza. In kot nam je povedal tajnik pomurskega omizja, reda Slovenskih vinskih vitezov, Zlatko Borak, se bo sodelovanje obeh redov oz. združenj, nadaljevalo 23. avgusta, v okviru 8. Viteškega turnirja na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni. Ta bo v okviru 49. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma „Agra 2011“.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Slovenski vitezi pri madžarskih kolegih