Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gobarji in "gobarji" tarče vlomilcev

 

Medtem ko eni gobarijo jim drugi vlamljajo v avtomobile; Policisti opozarjajo na večjo samozaščito, naravovarstveniki pa na uničevanje okolja

GobarjiMurska Sobota – Potem ko se je v zadnjih dneh, odkar so gobarji in „gobarji“ okupirali gozdove na skrajnjem severovzhodu države, se je pripetilo kar nekaj premoženjskih in vandalskih kaznivih dejanj, zato so se oglasili tudi policisti. „V zadnjih dneh so policisti na območju Goričkega obravnavali več kaznivih dejanj, ki so povezana z nabiranjem gob (tatvine denarnic iz zaklenjenih avtomobilov, namerno poškodovanje avtomobilov). Zato policisti vsem gobarjem svetujemo, da na primeren način zavarujejo svoja vozila z zaklepanjem, da denarnic in vrednejših predmetov ne puščajo na vidnem mestu v vozilu. Ob tem svetujemo, da lastniki vozil slednja puščajo na mestih, kjer ne ovirajo drugih voznikov ali lastnikov gozdov in v gozdu ne odmetavajo smeti, ampak jih odpeljite s seboj“, poudarjajo na OKC PU Murska Sobota.

In medtem ko policisti opozarjajo gobarje na previdnost, pa naravovarstveniki opozarjajo na „gobarje“, s katerimi iz gozdov odidejo gobe in pridejo smeti. S sezono nabiranja gob se namreč običajno začne ropanje goričkih gozdov, ob tem pa tudi onesnaževanje teh istih gozdov. Res je sicer, da gob ni prepovedano nabirati, toda nekateri jih dobesedno ropajo, saj odnašajo čezmerne količine teh gozdnih sadežev, ob tem druge gobe, ki jih ne poznajo, uničujejo, na koncu pa po gozdovih puščajo tudi različne odpadke. Kakorkoli že, ugodno vreme je v zadnjih dneh spet privabilo številne gobarje v goričke gozdove, ki so znani po dobri rodnosti. Žal pa to niso samo domačini, ki nabirajo gobe, in jih neredki peljejo čez mejo v sosednjo Avstrijo, temveč je ob gozdovih možno zaslediti največ avtomobilov z mariborsko registracijo. Zanimivo in žalostno pa je tudi, da nekateri gostilničarji organizirajo kar vodniško službo po gozdovih za avtobusne izletnike iz drugih krajev Slovenije, potem pa se vsi skupaj zberejo v njegovi gostilni...

Seveda so nad razmerami čedalje bolj zaskrbljeni tudi v zavodu Krajinski park Goričko, saj že vrsto let opažajo, da ne gre zgolj za nabiranje, ampak kar ropanje gozdov. Bernard Goršak, direktor zavoda, je zgrožen, saj pravi, kako že več let opažajo, da je kultura nabiralniškega gobarstva pri nas še vedno razmeroma nizka.

„Medtem ko so slovenski strokovnjaki za glive (mikologi) prav v evropskem vrhu, pa tega žal za velik del ljubiteljskih gobarjev ne moremo reči. Prav gotovo je uživanje sadov gozda – in med njimi zavzemajo gobe verjetno prvo mesto – tisto, kar podpiramo tudi v Krajinskem parku Goričko in kar poudarjamo kot eno od prednosti zavarovanega območja“

pravi prvi mož krajinskega parka, ki tudi opozarja, da je letos mednarodno leto gozdov.

Zato bi tudi lahko pričakovali bolj spoštljiv odnos do te naravne dragocenosti, ki je tudi domovanje številnih živali. Vsekakor so ohranjeni, primerno vzdrževani in varovani gozdovi najboljše zagotovilo, da bomo v njih tudi v prihodnje našli mnogo gliv, in to ne samo užitnih. Toda resničnost je drugačna: „Žal pa lahko na mnogih mestih dan potem, ko smo videli ob robu gozda parkirane avtomobile, najdemo samo še odvržene smeti, nekoliko bolj v notranjost še potacane ali kako drugače uničene gobe, ki jih brezvestni nabiralci niso poznali, so se pa kljub temu nad njimi znesli. S tem so storili celotnemu gozdu veliko škodo. Registracije avtov imajo resda različne oznake, vendar je med njimi še vedno največ domačih. Že osnovna olika in omika nalagata, da če nekaj dobimo ali vzamemo kot dostopno dobrino, se za to zahvalimo. Gozd od nas ne pričakuje zahvale, lahko pa v njegovem imenu rečemo, da sme pričakovati od vseh vedno dobrodošlih obiskovalcev vsaj to, da se ga ne nasmeti in ne uničuje, če se ga že drugače ne zna spoštovati“, je razočaran Goršak.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Gobarji in "gobarji" tarče vlomilcev