Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gobarji in "gobarji" tarče vlomilcev

 

Medtem ko eni gobarijo jim drugi vlamljajo v avtomobile; Policisti opozarjajo na večjo samozaščito, naravovarstveniki pa na uničevanje okolja

GobarjiMurska Sobota – Potem ko se je v zadnjih dneh, odkar so gobarji in „gobarji“ okupirali gozdove na skrajnjem severovzhodu države, se je pripetilo kar nekaj premoženjskih in vandalskih kaznivih dejanj, zato so se oglasili tudi policisti. „V zadnjih dneh so policisti na območju Goričkega obravnavali več kaznivih dejanj, ki so povezana z nabiranjem gob (tatvine denarnic iz zaklenjenih avtomobilov, namerno poškodovanje avtomobilov). Zato policisti vsem gobarjem svetujemo, da na primeren način zavarujejo svoja vozila z zaklepanjem, da denarnic in vrednejših predmetov ne puščajo na vidnem mestu v vozilu. Ob tem svetujemo, da lastniki vozil slednja puščajo na mestih, kjer ne ovirajo drugih voznikov ali lastnikov gozdov in v gozdu ne odmetavajo smeti, ampak jih odpeljite s seboj“, poudarjajo na OKC PU Murska Sobota.

In medtem ko policisti opozarjajo gobarje na previdnost, pa naravovarstveniki opozarjajo na „gobarje“, s katerimi iz gozdov odidejo gobe in pridejo smeti. S sezono nabiranja gob se namreč običajno začne ropanje goričkih gozdov, ob tem pa tudi onesnaževanje teh istih gozdov. Res je sicer, da gob ni prepovedano nabirati, toda nekateri jih dobesedno ropajo, saj odnašajo čezmerne količine teh gozdnih sadežev, ob tem druge gobe, ki jih ne poznajo, uničujejo, na koncu pa po gozdovih puščajo tudi različne odpadke. Kakorkoli že, ugodno vreme je v zadnjih dneh spet privabilo številne gobarje v goričke gozdove, ki so znani po dobri rodnosti. Žal pa to niso samo domačini, ki nabirajo gobe, in jih neredki peljejo čez mejo v sosednjo Avstrijo, temveč je ob gozdovih možno zaslediti največ avtomobilov z mariborsko registracijo. Zanimivo in žalostno pa je tudi, da nekateri gostilničarji organizirajo kar vodniško službo po gozdovih za avtobusne izletnike iz drugih krajev Slovenije, potem pa se vsi skupaj zberejo v njegovi gostilni...

Seveda so nad razmerami čedalje bolj zaskrbljeni tudi v zavodu Krajinski park Goričko, saj že vrsto let opažajo, da ne gre zgolj za nabiranje, ampak kar ropanje gozdov. Bernard Goršak, direktor zavoda, je zgrožen, saj pravi, kako že več let opažajo, da je kultura nabiralniškega gobarstva pri nas še vedno razmeroma nizka.

„Medtem ko so slovenski strokovnjaki za glive (mikologi) prav v evropskem vrhu, pa tega žal za velik del ljubiteljskih gobarjev ne moremo reči. Prav gotovo je uživanje sadov gozda – in med njimi zavzemajo gobe verjetno prvo mesto – tisto, kar podpiramo tudi v Krajinskem parku Goričko in kar poudarjamo kot eno od prednosti zavarovanega območja“

pravi prvi mož krajinskega parka, ki tudi opozarja, da je letos mednarodno leto gozdov.

Zato bi tudi lahko pričakovali bolj spoštljiv odnos do te naravne dragocenosti, ki je tudi domovanje številnih živali. Vsekakor so ohranjeni, primerno vzdrževani in varovani gozdovi najboljše zagotovilo, da bomo v njih tudi v prihodnje našli mnogo gliv, in to ne samo užitnih. Toda resničnost je drugačna: „Žal pa lahko na mnogih mestih dan potem, ko smo videli ob robu gozda parkirane avtomobile, najdemo samo še odvržene smeti, nekoliko bolj v notranjost še potacane ali kako drugače uničene gobe, ki jih brezvestni nabiralci niso poznali, so se pa kljub temu nad njimi znesli. S tem so storili celotnemu gozdu veliko škodo. Registracije avtov imajo resda različne oznake, vendar je med njimi še vedno največ domačih. Že osnovna olika in omika nalagata, da če nekaj dobimo ali vzamemo kot dostopno dobrino, se za to zahvalimo. Gozd od nas ne pričakuje zahvale, lahko pa v njegovem imenu rečemo, da sme pričakovati od vseh vedno dobrodošlih obiskovalcev vsaj to, da se ga ne nasmeti in ne uničuje, če se ga že drugače ne zna spoštovati“, je razočaran Goršak.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Gobarji in "gobarji" tarče vlomilcev