Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gobarji in "gobarji" tarče vlomilcev

 

Medtem ko eni gobarijo jim drugi vlamljajo v avtomobile; Policisti opozarjajo na večjo samozaščito, naravovarstveniki pa na uničevanje okolja

GobarjiMurska Sobota – Potem ko se je v zadnjih dneh, odkar so gobarji in „gobarji“ okupirali gozdove na skrajnjem severovzhodu države, se je pripetilo kar nekaj premoženjskih in vandalskih kaznivih dejanj, zato so se oglasili tudi policisti. „V zadnjih dneh so policisti na območju Goričkega obravnavali več kaznivih dejanj, ki so povezana z nabiranjem gob (tatvine denarnic iz zaklenjenih avtomobilov, namerno poškodovanje avtomobilov). Zato policisti vsem gobarjem svetujemo, da na primeren način zavarujejo svoja vozila z zaklepanjem, da denarnic in vrednejših predmetov ne puščajo na vidnem mestu v vozilu. Ob tem svetujemo, da lastniki vozil slednja puščajo na mestih, kjer ne ovirajo drugih voznikov ali lastnikov gozdov in v gozdu ne odmetavajo smeti, ampak jih odpeljite s seboj“, poudarjajo na OKC PU Murska Sobota.

In medtem ko policisti opozarjajo gobarje na previdnost, pa naravovarstveniki opozarjajo na „gobarje“, s katerimi iz gozdov odidejo gobe in pridejo smeti. S sezono nabiranja gob se namreč običajno začne ropanje goričkih gozdov, ob tem pa tudi onesnaževanje teh istih gozdov. Res je sicer, da gob ni prepovedano nabirati, toda nekateri jih dobesedno ropajo, saj odnašajo čezmerne količine teh gozdnih sadežev, ob tem druge gobe, ki jih ne poznajo, uničujejo, na koncu pa po gozdovih puščajo tudi različne odpadke. Kakorkoli že, ugodno vreme je v zadnjih dneh spet privabilo številne gobarje v goričke gozdove, ki so znani po dobri rodnosti. Žal pa to niso samo domačini, ki nabirajo gobe, in jih neredki peljejo čez mejo v sosednjo Avstrijo, temveč je ob gozdovih možno zaslediti največ avtomobilov z mariborsko registracijo. Zanimivo in žalostno pa je tudi, da nekateri gostilničarji organizirajo kar vodniško službo po gozdovih za avtobusne izletnike iz drugih krajev Slovenije, potem pa se vsi skupaj zberejo v njegovi gostilni...

Seveda so nad razmerami čedalje bolj zaskrbljeni tudi v zavodu Krajinski park Goričko, saj že vrsto let opažajo, da ne gre zgolj za nabiranje, ampak kar ropanje gozdov. Bernard Goršak, direktor zavoda, je zgrožen, saj pravi, kako že več let opažajo, da je kultura nabiralniškega gobarstva pri nas še vedno razmeroma nizka.

„Medtem ko so slovenski strokovnjaki za glive (mikologi) prav v evropskem vrhu, pa tega žal za velik del ljubiteljskih gobarjev ne moremo reči. Prav gotovo je uživanje sadov gozda – in med njimi zavzemajo gobe verjetno prvo mesto – tisto, kar podpiramo tudi v Krajinskem parku Goričko in kar poudarjamo kot eno od prednosti zavarovanega območja“

pravi prvi mož krajinskega parka, ki tudi opozarja, da je letos mednarodno leto gozdov.

Zato bi tudi lahko pričakovali bolj spoštljiv odnos do te naravne dragocenosti, ki je tudi domovanje številnih živali. Vsekakor so ohranjeni, primerno vzdrževani in varovani gozdovi najboljše zagotovilo, da bomo v njih tudi v prihodnje našli mnogo gliv, in to ne samo užitnih. Toda resničnost je drugačna: „Žal pa lahko na mnogih mestih dan potem, ko smo videli ob robu gozda parkirane avtomobile, najdemo samo še odvržene smeti, nekoliko bolj v notranjost še potacane ali kako drugače uničene gobe, ki jih brezvestni nabiralci niso poznali, so se pa kljub temu nad njimi znesli. S tem so storili celotnemu gozdu veliko škodo. Registracije avtov imajo resda različne oznake, vendar je med njimi še vedno največ domačih. Že osnovna olika in omika nalagata, da če nekaj dobimo ali vzamemo kot dostopno dobrino, se za to zahvalimo. Gozd od nas ne pričakuje zahvale, lahko pa v njegovem imenu rečemo, da sme pričakovati od vseh vedno dobrodošlih obiskovalcev vsaj to, da se ga ne nasmeti in ne uničuje, če se ga že drugače ne zna spoštovati“, je razočaran Goršak.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Gobarji in "gobarji" tarče vlomilcev