Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Gobarji in "gobarji" tarče vlomilcev

 

Medtem ko eni gobarijo jim drugi vlamljajo v avtomobile; Policisti opozarjajo na večjo samozaščito, naravovarstveniki pa na uničevanje okolja

GobarjiMurska Sobota – Potem ko se je v zadnjih dneh, odkar so gobarji in „gobarji“ okupirali gozdove na skrajnjem severovzhodu države, se je pripetilo kar nekaj premoženjskih in vandalskih kaznivih dejanj, zato so se oglasili tudi policisti. „V zadnjih dneh so policisti na območju Goričkega obravnavali več kaznivih dejanj, ki so povezana z nabiranjem gob (tatvine denarnic iz zaklenjenih avtomobilov, namerno poškodovanje avtomobilov). Zato policisti vsem gobarjem svetujemo, da na primeren način zavarujejo svoja vozila z zaklepanjem, da denarnic in vrednejših predmetov ne puščajo na vidnem mestu v vozilu. Ob tem svetujemo, da lastniki vozil slednja puščajo na mestih, kjer ne ovirajo drugih voznikov ali lastnikov gozdov in v gozdu ne odmetavajo smeti, ampak jih odpeljite s seboj“, poudarjajo na OKC PU Murska Sobota.

In medtem ko policisti opozarjajo gobarje na previdnost, pa naravovarstveniki opozarjajo na „gobarje“, s katerimi iz gozdov odidejo gobe in pridejo smeti. S sezono nabiranja gob se namreč običajno začne ropanje goričkih gozdov, ob tem pa tudi onesnaževanje teh istih gozdov. Res je sicer, da gob ni prepovedano nabirati, toda nekateri jih dobesedno ropajo, saj odnašajo čezmerne količine teh gozdnih sadežev, ob tem druge gobe, ki jih ne poznajo, uničujejo, na koncu pa po gozdovih puščajo tudi različne odpadke. Kakorkoli že, ugodno vreme je v zadnjih dneh spet privabilo številne gobarje v goričke gozdove, ki so znani po dobri rodnosti. Žal pa to niso samo domačini, ki nabirajo gobe, in jih neredki peljejo čez mejo v sosednjo Avstrijo, temveč je ob gozdovih možno zaslediti največ avtomobilov z mariborsko registracijo. Zanimivo in žalostno pa je tudi, da nekateri gostilničarji organizirajo kar vodniško službo po gozdovih za avtobusne izletnike iz drugih krajev Slovenije, potem pa se vsi skupaj zberejo v njegovi gostilni...

Seveda so nad razmerami čedalje bolj zaskrbljeni tudi v zavodu Krajinski park Goričko, saj že vrsto let opažajo, da ne gre zgolj za nabiranje, ampak kar ropanje gozdov. Bernard Goršak, direktor zavoda, je zgrožen, saj pravi, kako že več let opažajo, da je kultura nabiralniškega gobarstva pri nas še vedno razmeroma nizka.

„Medtem ko so slovenski strokovnjaki za glive (mikologi) prav v evropskem vrhu, pa tega žal za velik del ljubiteljskih gobarjev ne moremo reči. Prav gotovo je uživanje sadov gozda – in med njimi zavzemajo gobe verjetno prvo mesto – tisto, kar podpiramo tudi v Krajinskem parku Goričko in kar poudarjamo kot eno od prednosti zavarovanega območja“

pravi prvi mož krajinskega parka, ki tudi opozarja, da je letos mednarodno leto gozdov.

Zato bi tudi lahko pričakovali bolj spoštljiv odnos do te naravne dragocenosti, ki je tudi domovanje številnih živali. Vsekakor so ohranjeni, primerno vzdrževani in varovani gozdovi najboljše zagotovilo, da bomo v njih tudi v prihodnje našli mnogo gliv, in to ne samo užitnih. Toda resničnost je drugačna: „Žal pa lahko na mnogih mestih dan potem, ko smo videli ob robu gozda parkirane avtomobile, najdemo samo še odvržene smeti, nekoliko bolj v notranjost še potacane ali kako drugače uničene gobe, ki jih brezvestni nabiralci niso poznali, so se pa kljub temu nad njimi znesli. S tem so storili celotnemu gozdu veliko škodo. Registracije avtov imajo resda različne oznake, vendar je med njimi še vedno največ domačih. Že osnovna olika in omika nalagata, da če nekaj dobimo ali vzamemo kot dostopno dobrino, se za to zahvalimo. Gozd od nas ne pričakuje zahvale, lahko pa v njegovem imenu rečemo, da sme pričakovati od vseh vedno dobrodošlih obiskovalcev vsaj to, da se ga ne nasmeti in ne uničuje, če se ga že drugače ne zna spoštovati“, je razočaran Goršak.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Gobarji in "gobarji" tarče vlomilcev