Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poudarek na strniščni obdelavi tal

 

Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožek Gornja Radgona, predstavilo svoje zmožnosti 

Strojni krožekStrojni krožek Gornja Radgona, ki združuje okoli 130 članov, in ki pokriva območje občin: Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, je bil ustanovljen leta 1991. Njegov aktualni predsednik je že drugi mandat Jože Tomažič, člani strojnega krožka pa, v okvirju Združenja za medsosedsko pomoč, nudijo strojne usluge z različnimi stroji in mehanizacijo. In slednji so, ob pomoči sponzorjev, na strnišču ob Kmetijski zadrugi v Spodnjih Ivanjcih, pripravili posebno srečanje, kjer so se lahko predstavili širšemu krogu kmetovalcev. Na prireditvi, s poudarkom na strniščni obdelavi tal, s setvijo strniščnih dosevkov, se je zbralo okrog 150 kmetovalcev iz širšega radgonskega območja, katere so med drugimi pozdravili tudi župana občin Apače in Radenci, Franc Pižmuht in Janez Rihtarič, ki sta opozorila, da pri nas še vedno primanjkuje kakovostne domače hrane, ter predsednik KZ Radgona Jože Bračko, ki je dejal, da je strojni krožek najbolj dejavno društvo v okviru kmetovalcev na radgonskem območju.

Pod strokovnim komentarjem, kmetijskega svetovalca Slavka Topolovca so lastniki sodobne mehanizacije in traktorjev, prisotnim predstavili: baliranje, mulčenje žetvenih ostankov, strniščno obdelavo tal, strniščno setev, gnojenje, škropljenje ipd. Že pred prireditvijo, ki se je upoštevala za obvezno izobraževanje KOP, je predsednik društva Jože Tomažič izrazil zadovoljstvo nad aktivnostjo članstva, zahvalil pa je tudi Kmetijsko svetovalni službi, KGZS Zavoda Murska Sobota, Izpostavi Gornja Radgona, ki jim strokovno pomaga.

Kot je povedal kmetijski svetovalec na KGZ Murska Sobota, Alojz Topolovec, je strniščna setev in ozelenitev strnišč preko poletja za radgonsko, in sploh pomursko - štajersko področje izjemnega pomena pri ohranjanju plodnosti tal. „S takimi agrotehničnimi ukrepi neposredno vplivamo na preprečevanje izpiranja dušika v nižje talne sloje in v podtalnico. Na predstavitvi so bili predstavljeni stroji za spravilo žit in slame, stroji za minimalno strniščno obdelavo, za gnojenje, setev, kombinacije več sklopljenih orodij za direktno setev, klasično obdelavo z oranjem“, je dodal Topolovec.

Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožki so sicer prostovoljna združenja kmetov,organizirana na društveni osnovi, ki skrbijo za posredovaje storitev s kmetijsko tehniko in delovno silo med kmetijami. Skrbijo tudi za informiranje in izobraževanje članov, oskrbo z delovnimi oblačili in družbeno življenje. Velik poudarek je tudi na varnosti pri delu. Nudenje storitev v strojnih krožkih je po zakonu o dohodnini neobdavčeno, delovanje krožkov pa finančno podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Strojni krožki nimajo lastnih strojev niti zaposlenih delavcev, razen za vodenje krožkov oz. organiziranje storitev. V Sloveniji deluje več kot 40 strojnih krožkov, v katere je vključeno približno 4200 kmetij. Prvi krožki so bili ustanovljeni leta 1994. V letu 2008 je bilo v strojni krožek vključenih najmanj 4200 kmetij, letno pa je opravljeno okrog 70.000 ur storitev, največ pri spravilu pridelkov in setvi. Strojni krožki so povezani v Zvezo strojnih krožkov Slovenije, ki usklajuje delovanje strojnih krožkov in skrbi za njihovo zastopanje ter oskrbo z materiali. Stroji, s katerimi člani opravljajo storitve, večinoma pripadajo posameznim kmetijam. Z njimi dela lastnik oz. družinski član, nekateri pa nudijo (posojajo)stroje tudi brez voznika. V SK se vključujejo tudi nekdanje strojne skupnosti, storitve navadno nudi le en član oz. solastnik stroja. V SK delujejo tudi posamezni kmetijski podjetniki, ki opravljajo storitve kot dejavnost. Vse storitve s stroji ali delovno silo se obračunavajo po ceniku strojnega krožka in plačujejo v gotovini.

Približno 50 do 60% članov SK predvsem najema storitev, 30 do 40% nudi in najema storitve, okoli 10% članov pa večinoma le nudi storitve in opravlja večji del dela. Prednosti sodelovanja v SK so v tem, da je vsaki kmetiji, neodvisno od velikosti, omogočeno, da s stroji in delovno silo, ki so na razpolago na kmetiji in niso dovolj izkoriščeni, opravlja storitve drugim, na drugi kmetiji in to z manjšimi stroški, kot bi bil nakup lastnega stroja. Gospodarske prednosti sodelovanja v SK so: zmanjšanje stroškov uporabe kmetijske in gozdarske tehnike; večja delovna produktivnost in kakovost dela; možnost za pridobivanje dodatnega dohodka z delom na tuji kmetijah; vse skupaj pripomore k povečanju dohodkov na kmetijah. Socialne prednosti sodelovanja v SK pa so: olajšanje stanja in pomoč pri boleznih in nesrečah ter predvsem sodelovanje v delovnih konicah in med dopusti, kar izboljša kakovost življenja na kmetiji...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Poudarek na strniščni obdelavi tal