S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poudarek na strniščni obdelavi tal

 

Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožek Gornja Radgona, predstavilo svoje zmožnosti 

Strojni krožekStrojni krožek Gornja Radgona, ki združuje okoli 130 članov, in ki pokriva območje občin: Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, je bil ustanovljen leta 1991. Njegov aktualni predsednik je že drugi mandat Jože Tomažič, člani strojnega krožka pa, v okvirju Združenja za medsosedsko pomoč, nudijo strojne usluge z različnimi stroji in mehanizacijo. In slednji so, ob pomoči sponzorjev, na strnišču ob Kmetijski zadrugi v Spodnjih Ivanjcih, pripravili posebno srečanje, kjer so se lahko predstavili širšemu krogu kmetovalcev. Na prireditvi, s poudarkom na strniščni obdelavi tal, s setvijo strniščnih dosevkov, se je zbralo okrog 150 kmetovalcev iz širšega radgonskega območja, katere so med drugimi pozdravili tudi župana občin Apače in Radenci, Franc Pižmuht in Janez Rihtarič, ki sta opozorila, da pri nas še vedno primanjkuje kakovostne domače hrane, ter predsednik KZ Radgona Jože Bračko, ki je dejal, da je strojni krožek najbolj dejavno društvo v okviru kmetovalcev na radgonskem območju.

Pod strokovnim komentarjem, kmetijskega svetovalca Slavka Topolovca so lastniki sodobne mehanizacije in traktorjev, prisotnim predstavili: baliranje, mulčenje žetvenih ostankov, strniščno obdelavo tal, strniščno setev, gnojenje, škropljenje ipd. Že pred prireditvijo, ki se je upoštevala za obvezno izobraževanje KOP, je predsednik društva Jože Tomažič izrazil zadovoljstvo nad aktivnostjo članstva, zahvalil pa je tudi Kmetijsko svetovalni službi, KGZS Zavoda Murska Sobota, Izpostavi Gornja Radgona, ki jim strokovno pomaga.

Kot je povedal kmetijski svetovalec na KGZ Murska Sobota, Alojz Topolovec, je strniščna setev in ozelenitev strnišč preko poletja za radgonsko, in sploh pomursko - štajersko področje izjemnega pomena pri ohranjanju plodnosti tal. „S takimi agrotehničnimi ukrepi neposredno vplivamo na preprečevanje izpiranja dušika v nižje talne sloje in v podtalnico. Na predstavitvi so bili predstavljeni stroji za spravilo žit in slame, stroji za minimalno strniščno obdelavo, za gnojenje, setev, kombinacije več sklopljenih orodij za direktno setev, klasično obdelavo z oranjem“, je dodal Topolovec.

Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožki so sicer prostovoljna združenja kmetov,organizirana na društveni osnovi, ki skrbijo za posredovaje storitev s kmetijsko tehniko in delovno silo med kmetijami. Skrbijo tudi za informiranje in izobraževanje članov, oskrbo z delovnimi oblačili in družbeno življenje. Velik poudarek je tudi na varnosti pri delu. Nudenje storitev v strojnih krožkih je po zakonu o dohodnini neobdavčeno, delovanje krožkov pa finančno podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Strojni krožki nimajo lastnih strojev niti zaposlenih delavcev, razen za vodenje krožkov oz. organiziranje storitev. V Sloveniji deluje več kot 40 strojnih krožkov, v katere je vključeno približno 4200 kmetij. Prvi krožki so bili ustanovljeni leta 1994. V letu 2008 je bilo v strojni krožek vključenih najmanj 4200 kmetij, letno pa je opravljeno okrog 70.000 ur storitev, največ pri spravilu pridelkov in setvi. Strojni krožki so povezani v Zvezo strojnih krožkov Slovenije, ki usklajuje delovanje strojnih krožkov in skrbi za njihovo zastopanje ter oskrbo z materiali. Stroji, s katerimi člani opravljajo storitve, večinoma pripadajo posameznim kmetijam. Z njimi dela lastnik oz. družinski član, nekateri pa nudijo (posojajo)stroje tudi brez voznika. V SK se vključujejo tudi nekdanje strojne skupnosti, storitve navadno nudi le en član oz. solastnik stroja. V SK delujejo tudi posamezni kmetijski podjetniki, ki opravljajo storitve kot dejavnost. Vse storitve s stroji ali delovno silo se obračunavajo po ceniku strojnega krožka in plačujejo v gotovini.

Približno 50 do 60% članov SK predvsem najema storitev, 30 do 40% nudi in najema storitve, okoli 10% članov pa večinoma le nudi storitve in opravlja večji del dela. Prednosti sodelovanja v SK so v tem, da je vsaki kmetiji, neodvisno od velikosti, omogočeno, da s stroji in delovno silo, ki so na razpolago na kmetiji in niso dovolj izkoriščeni, opravlja storitve drugim, na drugi kmetiji in to z manjšimi stroški, kot bi bil nakup lastnega stroja. Gospodarske prednosti sodelovanja v SK so: zmanjšanje stroškov uporabe kmetijske in gozdarske tehnike; večja delovna produktivnost in kakovost dela; možnost za pridobivanje dodatnega dohodka z delom na tuji kmetijah; vse skupaj pripomore k povečanju dohodkov na kmetijah. Socialne prednosti sodelovanja v SK pa so: olajšanje stanja in pomoč pri boleznih in nesrečah ter predvsem sodelovanje v delovnih konicah in med dopusti, kar izboljša kakovost življenja na kmetiji...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Poudarek na strniščni obdelavi tal