Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poudarek na strniščni obdelavi tal

 

Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožek Gornja Radgona, predstavilo svoje zmožnosti 

Strojni krožekStrojni krožek Gornja Radgona, ki združuje okoli 130 članov, in ki pokriva območje občin: Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, je bil ustanovljen leta 1991. Njegov aktualni predsednik je že drugi mandat Jože Tomažič, člani strojnega krožka pa, v okvirju Združenja za medsosedsko pomoč, nudijo strojne usluge z različnimi stroji in mehanizacijo. In slednji so, ob pomoči sponzorjev, na strnišču ob Kmetijski zadrugi v Spodnjih Ivanjcih, pripravili posebno srečanje, kjer so se lahko predstavili širšemu krogu kmetovalcev. Na prireditvi, s poudarkom na strniščni obdelavi tal, s setvijo strniščnih dosevkov, se je zbralo okrog 150 kmetovalcev iz širšega radgonskega območja, katere so med drugimi pozdravili tudi župana občin Apače in Radenci, Franc Pižmuht in Janez Rihtarič, ki sta opozorila, da pri nas še vedno primanjkuje kakovostne domače hrane, ter predsednik KZ Radgona Jože Bračko, ki je dejal, da je strojni krožek najbolj dejavno društvo v okviru kmetovalcev na radgonskem območju.

Pod strokovnim komentarjem, kmetijskega svetovalca Slavka Topolovca so lastniki sodobne mehanizacije in traktorjev, prisotnim predstavili: baliranje, mulčenje žetvenih ostankov, strniščno obdelavo tal, strniščno setev, gnojenje, škropljenje ipd. Že pred prireditvijo, ki se je upoštevala za obvezno izobraževanje KOP, je predsednik društva Jože Tomažič izrazil zadovoljstvo nad aktivnostjo članstva, zahvalil pa je tudi Kmetijsko svetovalni službi, KGZS Zavoda Murska Sobota, Izpostavi Gornja Radgona, ki jim strokovno pomaga.

Kot je povedal kmetijski svetovalec na KGZ Murska Sobota, Alojz Topolovec, je strniščna setev in ozelenitev strnišč preko poletja za radgonsko, in sploh pomursko - štajersko področje izjemnega pomena pri ohranjanju plodnosti tal. „S takimi agrotehničnimi ukrepi neposredno vplivamo na preprečevanje izpiranja dušika v nižje talne sloje in v podtalnico. Na predstavitvi so bili predstavljeni stroji za spravilo žit in slame, stroji za minimalno strniščno obdelavo, za gnojenje, setev, kombinacije več sklopljenih orodij za direktno setev, klasično obdelavo z oranjem“, je dodal Topolovec.

Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožki so sicer prostovoljna združenja kmetov,organizirana na društveni osnovi, ki skrbijo za posredovaje storitev s kmetijsko tehniko in delovno silo med kmetijami. Skrbijo tudi za informiranje in izobraževanje članov, oskrbo z delovnimi oblačili in družbeno življenje. Velik poudarek je tudi na varnosti pri delu. Nudenje storitev v strojnih krožkih je po zakonu o dohodnini neobdavčeno, delovanje krožkov pa finančno podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Strojni krožki nimajo lastnih strojev niti zaposlenih delavcev, razen za vodenje krožkov oz. organiziranje storitev. V Sloveniji deluje več kot 40 strojnih krožkov, v katere je vključeno približno 4200 kmetij. Prvi krožki so bili ustanovljeni leta 1994. V letu 2008 je bilo v strojni krožek vključenih najmanj 4200 kmetij, letno pa je opravljeno okrog 70.000 ur storitev, največ pri spravilu pridelkov in setvi. Strojni krožki so povezani v Zvezo strojnih krožkov Slovenije, ki usklajuje delovanje strojnih krožkov in skrbi za njihovo zastopanje ter oskrbo z materiali. Stroji, s katerimi člani opravljajo storitve, večinoma pripadajo posameznim kmetijam. Z njimi dela lastnik oz. družinski član, nekateri pa nudijo (posojajo)stroje tudi brez voznika. V SK se vključujejo tudi nekdanje strojne skupnosti, storitve navadno nudi le en član oz. solastnik stroja. V SK delujejo tudi posamezni kmetijski podjetniki, ki opravljajo storitve kot dejavnost. Vse storitve s stroji ali delovno silo se obračunavajo po ceniku strojnega krožka in plačujejo v gotovini.

Približno 50 do 60% članov SK predvsem najema storitev, 30 do 40% nudi in najema storitve, okoli 10% članov pa večinoma le nudi storitve in opravlja večji del dela. Prednosti sodelovanja v SK so v tem, da je vsaki kmetiji, neodvisno od velikosti, omogočeno, da s stroji in delovno silo, ki so na razpolago na kmetiji in niso dovolj izkoriščeni, opravlja storitve drugim, na drugi kmetiji in to z manjšimi stroški, kot bi bil nakup lastnega stroja. Gospodarske prednosti sodelovanja v SK so: zmanjšanje stroškov uporabe kmetijske in gozdarske tehnike; večja delovna produktivnost in kakovost dela; možnost za pridobivanje dodatnega dohodka z delom na tuji kmetijah; vse skupaj pripomore k povečanju dohodkov na kmetijah. Socialne prednosti sodelovanja v SK pa so: olajšanje stanja in pomoč pri boleznih in nesrečah ter predvsem sodelovanje v delovnih konicah in med dopusti, kar izboljša kakovost življenja na kmetiji...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Poudarek na strniščni obdelavi tal