Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poudarek na strniščni obdelavi tal

 

Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožek Gornja Radgona, predstavilo svoje zmožnosti 

Strojni krožekStrojni krožek Gornja Radgona, ki združuje okoli 130 članov, in ki pokriva območje občin: Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, je bil ustanovljen leta 1991. Njegov aktualni predsednik je že drugi mandat Jože Tomažič, člani strojnega krožka pa, v okvirju Združenja za medsosedsko pomoč, nudijo strojne usluge z različnimi stroji in mehanizacijo. In slednji so, ob pomoči sponzorjev, na strnišču ob Kmetijski zadrugi v Spodnjih Ivanjcih, pripravili posebno srečanje, kjer so se lahko predstavili širšemu krogu kmetovalcev. Na prireditvi, s poudarkom na strniščni obdelavi tal, s setvijo strniščnih dosevkov, se je zbralo okrog 150 kmetovalcev iz širšega radgonskega območja, katere so med drugimi pozdravili tudi župana občin Apače in Radenci, Franc Pižmuht in Janez Rihtarič, ki sta opozorila, da pri nas še vedno primanjkuje kakovostne domače hrane, ter predsednik KZ Radgona Jože Bračko, ki je dejal, da je strojni krožek najbolj dejavno društvo v okviru kmetovalcev na radgonskem območju.

Pod strokovnim komentarjem, kmetijskega svetovalca Slavka Topolovca so lastniki sodobne mehanizacije in traktorjev, prisotnim predstavili: baliranje, mulčenje žetvenih ostankov, strniščno obdelavo tal, strniščno setev, gnojenje, škropljenje ipd. Že pred prireditvijo, ki se je upoštevala za obvezno izobraževanje KOP, je predsednik društva Jože Tomažič izrazil zadovoljstvo nad aktivnostjo članstva, zahvalil pa je tudi Kmetijsko svetovalni službi, KGZS Zavoda Murska Sobota, Izpostavi Gornja Radgona, ki jim strokovno pomaga.

Kot je povedal kmetijski svetovalec na KGZ Murska Sobota, Alojz Topolovec, je strniščna setev in ozelenitev strnišč preko poletja za radgonsko, in sploh pomursko - štajersko področje izjemnega pomena pri ohranjanju plodnosti tal. „S takimi agrotehničnimi ukrepi neposredno vplivamo na preprečevanje izpiranja dušika v nižje talne sloje in v podtalnico. Na predstavitvi so bili predstavljeni stroji za spravilo žit in slame, stroji za minimalno strniščno obdelavo, za gnojenje, setev, kombinacije več sklopljenih orodij za direktno setev, klasično obdelavo z oranjem“, je dodal Topolovec.

Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožki so sicer prostovoljna združenja kmetov,organizirana na društveni osnovi, ki skrbijo za posredovaje storitev s kmetijsko tehniko in delovno silo med kmetijami. Skrbijo tudi za informiranje in izobraževanje članov, oskrbo z delovnimi oblačili in družbeno življenje. Velik poudarek je tudi na varnosti pri delu. Nudenje storitev v strojnih krožkih je po zakonu o dohodnini neobdavčeno, delovanje krožkov pa finančno podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Strojni krožki nimajo lastnih strojev niti zaposlenih delavcev, razen za vodenje krožkov oz. organiziranje storitev. V Sloveniji deluje več kot 40 strojnih krožkov, v katere je vključeno približno 4200 kmetij. Prvi krožki so bili ustanovljeni leta 1994. V letu 2008 je bilo v strojni krožek vključenih najmanj 4200 kmetij, letno pa je opravljeno okrog 70.000 ur storitev, največ pri spravilu pridelkov in setvi. Strojni krožki so povezani v Zvezo strojnih krožkov Slovenije, ki usklajuje delovanje strojnih krožkov in skrbi za njihovo zastopanje ter oskrbo z materiali. Stroji, s katerimi člani opravljajo storitve, večinoma pripadajo posameznim kmetijam. Z njimi dela lastnik oz. družinski član, nekateri pa nudijo (posojajo)stroje tudi brez voznika. V SK se vključujejo tudi nekdanje strojne skupnosti, storitve navadno nudi le en član oz. solastnik stroja. V SK delujejo tudi posamezni kmetijski podjetniki, ki opravljajo storitve kot dejavnost. Vse storitve s stroji ali delovno silo se obračunavajo po ceniku strojnega krožka in plačujejo v gotovini.

Približno 50 do 60% članov SK predvsem najema storitev, 30 do 40% nudi in najema storitve, okoli 10% članov pa večinoma le nudi storitve in opravlja večji del dela. Prednosti sodelovanja v SK so v tem, da je vsaki kmetiji, neodvisno od velikosti, omogočeno, da s stroji in delovno silo, ki so na razpolago na kmetiji in niso dovolj izkoriščeni, opravlja storitve drugim, na drugi kmetiji in to z manjšimi stroški, kot bi bil nakup lastnega stroja. Gospodarske prednosti sodelovanja v SK so: zmanjšanje stroškov uporabe kmetijske in gozdarske tehnike; večja delovna produktivnost in kakovost dela; možnost za pridobivanje dodatnega dohodka z delom na tuji kmetijah; vse skupaj pripomore k povečanju dohodkov na kmetijah. Socialne prednosti sodelovanja v SK pa so: olajšanje stanja in pomoč pri boleznih in nesrečah ter predvsem sodelovanje v delovnih konicah in med dopusti, kar izboljša kakovost življenja na kmetiji...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Poudarek na strniščni obdelavi tal