Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Samo brezhiben traktor je varen traktor

 

Nova prometna zakonodaja strožja tudi do traktoristov, saj so pod lupo tudi med oranjem...

Varno na traktorjuGornja Radgona - Enako kot za pomlad je tudi za jesen značilnih veliko kmetijskih opravil v naravnem okolju. Pri delih se pogosto uporabljajo traktorji, ki so konstruirani za vožnjo, vleko ali potiskanje traktorskih priključkov, za pogon teh priključkov ali za vleko priklopnega vozila. In glede na dejstvo, da se že bliža jesenski čas, ko je potrebno z njiv, sadovnjakov in vinogradov pospraviti največji del kmetijskih pridelkov, in da se v ta namen uporablja številna lahka in težka mehanizacija, je vsekakor dobrodošlo opozorilo strokovnjakov, kako je potrebno poskrbeti za čim večjo varnost s kmetijsko mehanizacijo, še zlasti traktorji. In na to so strokovnjake in policiste gotovo napeljale številne traktorske nesreče, ki so tudi letos povsod po državi, med drugim pobrale tudi človeška življenja, veliko oseb pa je hudo ali lahko telesno poškodovanih.

Z začetkom letošnjega julija so se sicer začela uporabljati nekatera določila paketa štirih novih zakonov, ki urejajo prometno zakonodajo. Zakoni uvajajo nekaj novosti, ki naj bi bistveno pripomogle k varnejši uporabi tudi kmetijskih traktorjev. Traktor, ki se zunaj cestnega prometa uporablja za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del, mora imeti varnostno kabino ali lok in druge brezhibne predpisane dele. Nova zakonodaja uvaja inšpekcijski nadzor nad traktorji za izvajanje kmetijskih in gozdarskih del tudi zunaj cestnega prometa, inšpekcijski ukrepi pa bodo po zagotovilih odgovornih predvsem preventivni, čeprav pogosto temu še zdaleč ni tako, in je na prvem mestu kaznovanje, ki samo razburja že tako razočarane ljudi.

Vsako leto je v Sloveniji okoli 20 smrtnih žrtev pri delu s traktorji in stroji, zelo pogosto kmetje uporabljajo povsem tehnično neustrezne stroje. Pogosto je mehanizacija pod seboj pokopala človeka. Največ nesreč je na travniku. „Travna ruša je podlaga, kjer imajo traktorske pnevmatike zelo slab oprijem. Zanimivo je, da traktor prej zdrsne na dolgi suhi travi kot na pravkar pokošeni mokri travi. Mokro travo traktorsko kolo stisne, suha krma pa je nestisljiva in s tem spolzka. Pomembno vlogo za varnost zato odigra profil pnevmatik. Nesreče s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo so najpogostejše spomladi, ko se začne delo na poljih, in potem spet jeseni med spravilom pridelkov. Pozimi se pripeti veliko nesreč v gozdovih pri spravilu lesa. Statistika kaže, da se največ nesreč zgodi popoldne po petnajsti uri, to pa je tudi dokaz, da je v Pomurju zelo malo čistih kmetij, ampak ljudje večino dela opravijo po službi“, je z zanimivim podatkom postregel inženir kmetijstva Alojz Marič, sicer predavatelj varnega dela s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo v šoli varne vožnje Španik v Murski Soboti.

Vsaka tretja od štirih tragičnih nesreč se zgodi, ko se traktor prevrne. Na pomurskih kmetijah uporabljajo večinoma standardne traktorje, ki imajo visok klirens oziroma razdaljo od tal do najnižje točke traktorja in s tem visoko težišče. Kot pravi diplomirani inženir kmetijske tehnike Horvat, visoki klirens omogoča večjo vsestransko uporabnost traktorja, slabost tega pa je, da se tak traktor zelo hitro prevrne, ko dela na neravnem in neugodnem terenu. Vzroki nesreč so slaba ocena terena, ki vodi do zdrsa ali prevrnitve; vožnja čez rob, ki spet pripelje do prevrnitve; nepravilna prestava ali hitrost; neprevidna vožnja; skakanje na traktor, ki se premika; nezavarovana priključna gred in padec s traktorja ali prikolice. Sploh pa naj bi vsak traktorist poznal meje zmogljivosti kmetijske mehanizacije, tako traktor kot mehanizacija morajo biti brezhibni, zgodba zase pa je v tem, da moramo varno uporabljati traktor in različne priključke.

Kljub vsestranski uporabi traktorja v kmetijstvu in veliki pomoči pri delu predstavlja namreč ta zaradi tehničnih pomanjkljivosti ali nepravilne uporabe tudi veliko nevarnost. „Vožnja je nevarna tako prečno kot tudi vzdolžno po strmini“, pravi Alojz Marič, ki dodaja, da je nevarno tudi med oranjem na strmini, kjer mora traktorist s traktorjem premagovati velike vlečne upore, ki v strmini še posebej vplivajo na stabilnost traktorja. „Ko orjemo prečno po strmini, je razbremenjeno višje ležeče kolo, ki je zaradi vlečnega upora dosti bolj izpostavljeno zdrsu. Z vidika varnosti zato polagamo brazde vedno proti bregu, s tem zmanjšamo nagib traktorja, pri obračanju na koncu njive pa vedno zavijemo proti bregu“, dodaja naš sogovornik Andrej Horvat.

Njegov kolega Marič pa dodaja: „Traktor mora biti registriran in tehnično brezhiben, če pa ima pripet širši priključek, mora biti opremljen tudi z rumeno rotacijsko lučjo. Nanj se lahko usede toliko oseb, kolikor je sedežev, pri tem pa prevoz ljudi na priključkih ni dovoljen. Na priklopnem vozilu se sme prevažati do pet ljudi, potrebnih za nalaganje in razlaganje tovora, vendar morajo sedeti znotraj stranic. Na tovoru se je v vsakem primeru prepovedano peljati. Če se zgodi, da so kolesa umazana in zemlja ali blato padata na cesto, do česar sicer ne sme priti, je treba onesnaženo cesto nemudoma očistiti“. Če tega ne more storiti onesnaževalec sam, cesto očisti redni vzdrževalec, vendar na stroške onesnaževalca.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Samo brezhiben traktor je varen traktor