Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Samo brezhiben traktor je varen traktor

 

Nova prometna zakonodaja strožja tudi do traktoristov, saj so pod lupo tudi med oranjem...

Varno na traktorjuGornja Radgona - Enako kot za pomlad je tudi za jesen značilnih veliko kmetijskih opravil v naravnem okolju. Pri delih se pogosto uporabljajo traktorji, ki so konstruirani za vožnjo, vleko ali potiskanje traktorskih priključkov, za pogon teh priključkov ali za vleko priklopnega vozila. In glede na dejstvo, da se že bliža jesenski čas, ko je potrebno z njiv, sadovnjakov in vinogradov pospraviti največji del kmetijskih pridelkov, in da se v ta namen uporablja številna lahka in težka mehanizacija, je vsekakor dobrodošlo opozorilo strokovnjakov, kako je potrebno poskrbeti za čim večjo varnost s kmetijsko mehanizacijo, še zlasti traktorji. In na to so strokovnjake in policiste gotovo napeljale številne traktorske nesreče, ki so tudi letos povsod po državi, med drugim pobrale tudi človeška življenja, veliko oseb pa je hudo ali lahko telesno poškodovanih.

Z začetkom letošnjega julija so se sicer začela uporabljati nekatera določila paketa štirih novih zakonov, ki urejajo prometno zakonodajo. Zakoni uvajajo nekaj novosti, ki naj bi bistveno pripomogle k varnejši uporabi tudi kmetijskih traktorjev. Traktor, ki se zunaj cestnega prometa uporablja za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del, mora imeti varnostno kabino ali lok in druge brezhibne predpisane dele. Nova zakonodaja uvaja inšpekcijski nadzor nad traktorji za izvajanje kmetijskih in gozdarskih del tudi zunaj cestnega prometa, inšpekcijski ukrepi pa bodo po zagotovilih odgovornih predvsem preventivni, čeprav pogosto temu še zdaleč ni tako, in je na prvem mestu kaznovanje, ki samo razburja že tako razočarane ljudi.

Vsako leto je v Sloveniji okoli 20 smrtnih žrtev pri delu s traktorji in stroji, zelo pogosto kmetje uporabljajo povsem tehnično neustrezne stroje. Pogosto je mehanizacija pod seboj pokopala človeka. Največ nesreč je na travniku. „Travna ruša je podlaga, kjer imajo traktorske pnevmatike zelo slab oprijem. Zanimivo je, da traktor prej zdrsne na dolgi suhi travi kot na pravkar pokošeni mokri travi. Mokro travo traktorsko kolo stisne, suha krma pa je nestisljiva in s tem spolzka. Pomembno vlogo za varnost zato odigra profil pnevmatik. Nesreče s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo so najpogostejše spomladi, ko se začne delo na poljih, in potem spet jeseni med spravilom pridelkov. Pozimi se pripeti veliko nesreč v gozdovih pri spravilu lesa. Statistika kaže, da se največ nesreč zgodi popoldne po petnajsti uri, to pa je tudi dokaz, da je v Pomurju zelo malo čistih kmetij, ampak ljudje večino dela opravijo po službi“, je z zanimivim podatkom postregel inženir kmetijstva Alojz Marič, sicer predavatelj varnega dela s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo v šoli varne vožnje Španik v Murski Soboti.

Vsaka tretja od štirih tragičnih nesreč se zgodi, ko se traktor prevrne. Na pomurskih kmetijah uporabljajo večinoma standardne traktorje, ki imajo visok klirens oziroma razdaljo od tal do najnižje točke traktorja in s tem visoko težišče. Kot pravi diplomirani inženir kmetijske tehnike Horvat, visoki klirens omogoča večjo vsestransko uporabnost traktorja, slabost tega pa je, da se tak traktor zelo hitro prevrne, ko dela na neravnem in neugodnem terenu. Vzroki nesreč so slaba ocena terena, ki vodi do zdrsa ali prevrnitve; vožnja čez rob, ki spet pripelje do prevrnitve; nepravilna prestava ali hitrost; neprevidna vožnja; skakanje na traktor, ki se premika; nezavarovana priključna gred in padec s traktorja ali prikolice. Sploh pa naj bi vsak traktorist poznal meje zmogljivosti kmetijske mehanizacije, tako traktor kot mehanizacija morajo biti brezhibni, zgodba zase pa je v tem, da moramo varno uporabljati traktor in različne priključke.

Kljub vsestranski uporabi traktorja v kmetijstvu in veliki pomoči pri delu predstavlja namreč ta zaradi tehničnih pomanjkljivosti ali nepravilne uporabe tudi veliko nevarnost. „Vožnja je nevarna tako prečno kot tudi vzdolžno po strmini“, pravi Alojz Marič, ki dodaja, da je nevarno tudi med oranjem na strmini, kjer mora traktorist s traktorjem premagovati velike vlečne upore, ki v strmini še posebej vplivajo na stabilnost traktorja. „Ko orjemo prečno po strmini, je razbremenjeno višje ležeče kolo, ki je zaradi vlečnega upora dosti bolj izpostavljeno zdrsu. Z vidika varnosti zato polagamo brazde vedno proti bregu, s tem zmanjšamo nagib traktorja, pri obračanju na koncu njive pa vedno zavijemo proti bregu“, dodaja naš sogovornik Andrej Horvat.

Njegov kolega Marič pa dodaja: „Traktor mora biti registriran in tehnično brezhiben, če pa ima pripet širši priključek, mora biti opremljen tudi z rumeno rotacijsko lučjo. Nanj se lahko usede toliko oseb, kolikor je sedežev, pri tem pa prevoz ljudi na priključkih ni dovoljen. Na priklopnem vozilu se sme prevažati do pet ljudi, potrebnih za nalaganje in razlaganje tovora, vendar morajo sedeti znotraj stranic. Na tovoru se je v vsakem primeru prepovedano peljati. Če se zgodi, da so kolesa umazana in zemlja ali blato padata na cesto, do česar sicer ne sme priti, je treba onesnaženo cesto nemudoma očistiti“. Če tega ne more storiti onesnaževalec sam, cesto očisti redni vzdrževalec, vendar na stroške onesnaževalca.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Samo brezhiben traktor je varen traktor