Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Samo brezhiben traktor je varen traktor

 

Nova prometna zakonodaja strožja tudi do traktoristov, saj so pod lupo tudi med oranjem...

Varno na traktorjuGornja Radgona - Enako kot za pomlad je tudi za jesen značilnih veliko kmetijskih opravil v naravnem okolju. Pri delih se pogosto uporabljajo traktorji, ki so konstruirani za vožnjo, vleko ali potiskanje traktorskih priključkov, za pogon teh priključkov ali za vleko priklopnega vozila. In glede na dejstvo, da se že bliža jesenski čas, ko je potrebno z njiv, sadovnjakov in vinogradov pospraviti največji del kmetijskih pridelkov, in da se v ta namen uporablja številna lahka in težka mehanizacija, je vsekakor dobrodošlo opozorilo strokovnjakov, kako je potrebno poskrbeti za čim večjo varnost s kmetijsko mehanizacijo, še zlasti traktorji. In na to so strokovnjake in policiste gotovo napeljale številne traktorske nesreče, ki so tudi letos povsod po državi, med drugim pobrale tudi človeška življenja, veliko oseb pa je hudo ali lahko telesno poškodovanih.

Z začetkom letošnjega julija so se sicer začela uporabljati nekatera določila paketa štirih novih zakonov, ki urejajo prometno zakonodajo. Zakoni uvajajo nekaj novosti, ki naj bi bistveno pripomogle k varnejši uporabi tudi kmetijskih traktorjev. Traktor, ki se zunaj cestnega prometa uporablja za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del, mora imeti varnostno kabino ali lok in druge brezhibne predpisane dele. Nova zakonodaja uvaja inšpekcijski nadzor nad traktorji za izvajanje kmetijskih in gozdarskih del tudi zunaj cestnega prometa, inšpekcijski ukrepi pa bodo po zagotovilih odgovornih predvsem preventivni, čeprav pogosto temu še zdaleč ni tako, in je na prvem mestu kaznovanje, ki samo razburja že tako razočarane ljudi.

Vsako leto je v Sloveniji okoli 20 smrtnih žrtev pri delu s traktorji in stroji, zelo pogosto kmetje uporabljajo povsem tehnično neustrezne stroje. Pogosto je mehanizacija pod seboj pokopala človeka. Največ nesreč je na travniku. „Travna ruša je podlaga, kjer imajo traktorske pnevmatike zelo slab oprijem. Zanimivo je, da traktor prej zdrsne na dolgi suhi travi kot na pravkar pokošeni mokri travi. Mokro travo traktorsko kolo stisne, suha krma pa je nestisljiva in s tem spolzka. Pomembno vlogo za varnost zato odigra profil pnevmatik. Nesreče s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo so najpogostejše spomladi, ko se začne delo na poljih, in potem spet jeseni med spravilom pridelkov. Pozimi se pripeti veliko nesreč v gozdovih pri spravilu lesa. Statistika kaže, da se največ nesreč zgodi popoldne po petnajsti uri, to pa je tudi dokaz, da je v Pomurju zelo malo čistih kmetij, ampak ljudje večino dela opravijo po službi“, je z zanimivim podatkom postregel inženir kmetijstva Alojz Marič, sicer predavatelj varnega dela s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo v šoli varne vožnje Španik v Murski Soboti.

Vsaka tretja od štirih tragičnih nesreč se zgodi, ko se traktor prevrne. Na pomurskih kmetijah uporabljajo večinoma standardne traktorje, ki imajo visok klirens oziroma razdaljo od tal do najnižje točke traktorja in s tem visoko težišče. Kot pravi diplomirani inženir kmetijske tehnike Horvat, visoki klirens omogoča večjo vsestransko uporabnost traktorja, slabost tega pa je, da se tak traktor zelo hitro prevrne, ko dela na neravnem in neugodnem terenu. Vzroki nesreč so slaba ocena terena, ki vodi do zdrsa ali prevrnitve; vožnja čez rob, ki spet pripelje do prevrnitve; nepravilna prestava ali hitrost; neprevidna vožnja; skakanje na traktor, ki se premika; nezavarovana priključna gred in padec s traktorja ali prikolice. Sploh pa naj bi vsak traktorist poznal meje zmogljivosti kmetijske mehanizacije, tako traktor kot mehanizacija morajo biti brezhibni, zgodba zase pa je v tem, da moramo varno uporabljati traktor in različne priključke.

Kljub vsestranski uporabi traktorja v kmetijstvu in veliki pomoči pri delu predstavlja namreč ta zaradi tehničnih pomanjkljivosti ali nepravilne uporabe tudi veliko nevarnost. „Vožnja je nevarna tako prečno kot tudi vzdolžno po strmini“, pravi Alojz Marič, ki dodaja, da je nevarno tudi med oranjem na strmini, kjer mora traktorist s traktorjem premagovati velike vlečne upore, ki v strmini še posebej vplivajo na stabilnost traktorja. „Ko orjemo prečno po strmini, je razbremenjeno višje ležeče kolo, ki je zaradi vlečnega upora dosti bolj izpostavljeno zdrsu. Z vidika varnosti zato polagamo brazde vedno proti bregu, s tem zmanjšamo nagib traktorja, pri obračanju na koncu njive pa vedno zavijemo proti bregu“, dodaja naš sogovornik Andrej Horvat.

Njegov kolega Marič pa dodaja: „Traktor mora biti registriran in tehnično brezhiben, če pa ima pripet širši priključek, mora biti opremljen tudi z rumeno rotacijsko lučjo. Nanj se lahko usede toliko oseb, kolikor je sedežev, pri tem pa prevoz ljudi na priključkih ni dovoljen. Na priklopnem vozilu se sme prevažati do pet ljudi, potrebnih za nalaganje in razlaganje tovora, vendar morajo sedeti znotraj stranic. Na tovoru se je v vsakem primeru prepovedano peljati. Če se zgodi, da so kolesa umazana in zemlja ali blato padata na cesto, do česar sicer ne sme priti, je treba onesnaženo cesto nemudoma očistiti“. Če tega ne more storiti onesnaževalec sam, cesto očisti redni vzdrževalec, vendar na stroške onesnaževalca.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Samo brezhiben traktor je varen traktor