Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Traminec - zlato v vinogradu!

 

Ob 90-letnici družbe Kapela so pripravili zanimiv posvet o vinih traminec

TraminecPoleg 1. mednarodnega ocenjevanja tramincev ter posebne slovesnosti ob prvi okrogli vinski kleti v Sloveniji, tisti na Kapeli, je družba Kapela - vinogradništvo in vinarstvo d.d., pripravila tudi poseben simpozij namenjen nekakšnemu kralju med vini – tramincu. Na območju kapelskih vinogradov stoji namreč najstarejši nasad traminca v Sloveniji, morda pa tudi v Evropi.

Posajen je bil davnega leta 1951, torej pred natanko 60 leti, pozne trgatve iz tega nasada pa so kapelski traminec okronale z dvema medaljama, bronasto za letnik 2007 in srebrno za letnik 2008, na sejmu Decanter v Londonu. In prav o tramincu je ob jubileju, v tekla beseda na strokovnem posvetovanju v radenskem hotelu Radin, ki je bil pripravljen ob praznovanju 90-letnice družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo.

Kot pravi direktorica družbe Kapele Milena Rajk, je traminec zagotovo paradni konj družbe, ki redno zaposluje 27 ljudi, v sezoni pa bistveno več. Zato je posvet poimenovala kar: Traminec - zlato v vinogradu. „Narava je Kapelsko vinorodno območje obdarila z velikim bogastvom s prečudovitimi vinogradi na izjemnih legah, z bogatimi, zračnimi in hranilnimi tlemi, ogromno sončnimi dnevi in posebno klimo, ki je posledica mešanja celinske, alpske in mediteranske klime“, je dejala Rajkova. In te razmere so kot nalašč za sorto traminec, ki je ena najstarejših gojenih sort vinske trte v Evropi. Kot je ugotovil prof. dr. Stanko Vršič s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, je traminec razširjen po vseh celinah, v Sloveniji pa posajen na okrog 256 hektarjih, od tega kar 240 hektarjev v vinorodnem okolišu Slovenske Štajerske. Dr. Vršič je dodal, da se traminec, zaradi degeneracije in nestalnega pridelka, v zadnjem stoletju ni razširil v primerjavi s sortami, ki imajo večji pridelek. Ob tem je traminec, kot je dejal Vršič izredno zahteven glede tal in lege, občutljiv pa je tudi za spomladansko pozebo.

„Domači primerki lahko posežejo po zvezdah“, meni o odličnosti slovenskega traminca direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc ter ob tem spomni na številna visoka odlikovanja, ki so jih traminci dobili na mednarodnih, priznanih ocenjevanjih. V radgonsko-kapelskem podokolišu zasede traminec dobrih šest odstotkov vseh vinogradov, kar je več kot v drugih, v Sloveniji pa je z njim pokrit le dober odstotek vinogradov s skupno pridelano količino okoli 400 tisoč litrov. „V kapelskih vinogradih in družbi Kapela se prav v zadnjih nekaj letih dogaja prenova, ki bo tramincu nedvomno prinesla še večjo prepoznavnost. V marketinškem smislu pa bi bilo dobro aktivneje uporabiti bogate arhivske kleti za vertikalne degustacije in vinopiscem in vinopivcem dokazati, da je izjemnost traminca poleg raznovrstnosti tudi v veliki dolgoživosti vin“, meni Brejc, ki je pohvalil letošnji projekt družbe Kapela, ki je mlade ljudi povabila k aktivnemu seznanjanju s kulturo vina, sledeč načelom družbene odgovornosti.

„Tako je vino znova postalo komunikacijsko orodje, ki, če sledimo reku Galeta, spodbuja komunikacijo med ljudmi in s tem druženje“, je dodal Brejc, ki je na posvetu spregovoril na temo: Vino s kontekstom – traminec. Poleg njega, Rajkove (Klet Kapela praznuje 90 let delovanja) in dr. Vršiča (Traminec – ena najstarejših gojenih sort vinskih trt), so svoje referate v okviru strokovnega posveta Traminec - zlato v vinogradu za posebni zbornik prispevali še: Drago Medved iz Evropskega reda vitezov vina (Zakaj vitezi častimo vino?), mag. Zdenko Rajher (Traminec od grozdja do steklenice), Tadeja Vodovnik in Leonida Gregorič (Traminec - količina in kakovost vina v Sloveniji), Lojze Filipič (Utrinek zgodbe o tramincu iz Tramina) in zaslužna prof. dr. Slavica Šikovec, ki je opisala svojo prakso na takratnem Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, predhodniku današnje družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo.

Sicer pa, začetek delovanja družbe Kapela d.d. sega v leto 1921, ko so vinograde podržavili in ustanovili Banovinsko posestvo. Podatki iz leta 1931 navajajo, da so na posestvu takrat pridelali 200 hektolitrov kapelskega vina. Veliko modernizacijo je Kapela doživela leta 1959, ko so po projektu dr. Mirana Veseliča na Paričjaku zgradili moderno, središčno vinsko klet okrogle oblike, ki je vključevala najsodobnejša dognanja kletarjenja. Kasneje je bila tudi zgled za gradnjo kleti v Ormožu in Ljutomeru. V letu 1974 je bila klet dograjena na skupno kapaciteto 1,3 milijone litrov vina. Kapela d.d. je ponosna tudi na najstarejši nasad traminca v Sloveniji, morda pa tudi v Evropi. Posajen je bil v letu 1951 in letos praznuje 60 letni jubilej. Namenjen je izključno poznim trgatvam in okronan z dvema medaljama na sejmu Decanter v Londonu. Družba si je leta 2008, s prihodom nove direktorice Rajkove, zadala smele načrte in cilje, ter zastavila novo vizijo in strategijo.

Blagovno znamko Kapela gradijo na vrednotah tradicije in zavezanosti visoki kakovosti. Sprejeli so strategijo enovite blagovne znamke in vse polnitve združili v sloganu V zavetju tradicije. Ves čas so v družbi tudi ugotavljali, da vinorodno področje nima svoje identitete in s tem prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru. Opredelili so identiteto svojega vinorodnega področja in ga poimenovali Kapelski vinogradi. Gre za pomemben vsebinski mejnik, ki vsem, ki delujemo na tem področju daje prepoznavno identiteto. „Postati želimo eden najbolj prepoznavnih pridelovalcev naravnih kakovostnih in vrhunskih vin v Sloveniji in se kot nišni ponudnik uveljaviti na drugih trgih EU in trgih tretjih držav. V teh treh letih smo naredili veliko pri pozicioniranju družbe in vin, ter na področju razvoja vinskega turizma, ki bo v prihodnje pomemben dejavnik pri realizaciji naših poslovnih načrtov. Od uveljavitve novega koncepta poslovne politike smo povečali prihodke v letu 2008 za 23 odstotkov, v letu 2009 za 13 in v letu 2010 za 18 odstotkov“, nam je povedala direktorica Milena Rajk, ki je dodala, kako je družba veliko pozornosti namenila tudi tujim trgom, kjer že beležijo prve rezultate. Tako so prve enote že prodali v Veliki Britaniji, Belgiji in Nemčiji, še naprej pa bodo sledile predstavitve po številnih evropskih mestih. Zastavljeni cilj družbe je prodaja 40 odstotkov (160.000 steklenic) vrhunskih vin na trgih Evropske unije...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Traminec - zlato v vinogradu!