Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Traminec - zlato v vinogradu!

 

Ob 90-letnici družbe Kapela so pripravili zanimiv posvet o vinih traminec

TraminecPoleg 1. mednarodnega ocenjevanja tramincev ter posebne slovesnosti ob prvi okrogli vinski kleti v Sloveniji, tisti na Kapeli, je družba Kapela - vinogradništvo in vinarstvo d.d., pripravila tudi poseben simpozij namenjen nekakšnemu kralju med vini – tramincu. Na območju kapelskih vinogradov stoji namreč najstarejši nasad traminca v Sloveniji, morda pa tudi v Evropi.

Posajen je bil davnega leta 1951, torej pred natanko 60 leti, pozne trgatve iz tega nasada pa so kapelski traminec okronale z dvema medaljama, bronasto za letnik 2007 in srebrno za letnik 2008, na sejmu Decanter v Londonu. In prav o tramincu je ob jubileju, v tekla beseda na strokovnem posvetovanju v radenskem hotelu Radin, ki je bil pripravljen ob praznovanju 90-letnice družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo.

Kot pravi direktorica družbe Kapele Milena Rajk, je traminec zagotovo paradni konj družbe, ki redno zaposluje 27 ljudi, v sezoni pa bistveno več. Zato je posvet poimenovala kar: Traminec - zlato v vinogradu. „Narava je Kapelsko vinorodno območje obdarila z velikim bogastvom s prečudovitimi vinogradi na izjemnih legah, z bogatimi, zračnimi in hranilnimi tlemi, ogromno sončnimi dnevi in posebno klimo, ki je posledica mešanja celinske, alpske in mediteranske klime“, je dejala Rajkova. In te razmere so kot nalašč za sorto traminec, ki je ena najstarejših gojenih sort vinske trte v Evropi. Kot je ugotovil prof. dr. Stanko Vršič s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, je traminec razširjen po vseh celinah, v Sloveniji pa posajen na okrog 256 hektarjih, od tega kar 240 hektarjev v vinorodnem okolišu Slovenske Štajerske. Dr. Vršič je dodal, da se traminec, zaradi degeneracije in nestalnega pridelka, v zadnjem stoletju ni razširil v primerjavi s sortami, ki imajo večji pridelek. Ob tem je traminec, kot je dejal Vršič izredno zahteven glede tal in lege, občutljiv pa je tudi za spomladansko pozebo.

„Domači primerki lahko posežejo po zvezdah“, meni o odličnosti slovenskega traminca direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc ter ob tem spomni na številna visoka odlikovanja, ki so jih traminci dobili na mednarodnih, priznanih ocenjevanjih. V radgonsko-kapelskem podokolišu zasede traminec dobrih šest odstotkov vseh vinogradov, kar je več kot v drugih, v Sloveniji pa je z njim pokrit le dober odstotek vinogradov s skupno pridelano količino okoli 400 tisoč litrov. „V kapelskih vinogradih in družbi Kapela se prav v zadnjih nekaj letih dogaja prenova, ki bo tramincu nedvomno prinesla še večjo prepoznavnost. V marketinškem smislu pa bi bilo dobro aktivneje uporabiti bogate arhivske kleti za vertikalne degustacije in vinopiscem in vinopivcem dokazati, da je izjemnost traminca poleg raznovrstnosti tudi v veliki dolgoživosti vin“, meni Brejc, ki je pohvalil letošnji projekt družbe Kapela, ki je mlade ljudi povabila k aktivnemu seznanjanju s kulturo vina, sledeč načelom družbene odgovornosti.

„Tako je vino znova postalo komunikacijsko orodje, ki, če sledimo reku Galeta, spodbuja komunikacijo med ljudmi in s tem druženje“, je dodal Brejc, ki je na posvetu spregovoril na temo: Vino s kontekstom – traminec. Poleg njega, Rajkove (Klet Kapela praznuje 90 let delovanja) in dr. Vršiča (Traminec – ena najstarejših gojenih sort vinskih trt), so svoje referate v okviru strokovnega posveta Traminec - zlato v vinogradu za posebni zbornik prispevali še: Drago Medved iz Evropskega reda vitezov vina (Zakaj vitezi častimo vino?), mag. Zdenko Rajher (Traminec od grozdja do steklenice), Tadeja Vodovnik in Leonida Gregorič (Traminec - količina in kakovost vina v Sloveniji), Lojze Filipič (Utrinek zgodbe o tramincu iz Tramina) in zaslužna prof. dr. Slavica Šikovec, ki je opisala svojo prakso na takratnem Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, predhodniku današnje družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo.

Sicer pa, začetek delovanja družbe Kapela d.d. sega v leto 1921, ko so vinograde podržavili in ustanovili Banovinsko posestvo. Podatki iz leta 1931 navajajo, da so na posestvu takrat pridelali 200 hektolitrov kapelskega vina. Veliko modernizacijo je Kapela doživela leta 1959, ko so po projektu dr. Mirana Veseliča na Paričjaku zgradili moderno, središčno vinsko klet okrogle oblike, ki je vključevala najsodobnejša dognanja kletarjenja. Kasneje je bila tudi zgled za gradnjo kleti v Ormožu in Ljutomeru. V letu 1974 je bila klet dograjena na skupno kapaciteto 1,3 milijone litrov vina. Kapela d.d. je ponosna tudi na najstarejši nasad traminca v Sloveniji, morda pa tudi v Evropi. Posajen je bil v letu 1951 in letos praznuje 60 letni jubilej. Namenjen je izključno poznim trgatvam in okronan z dvema medaljama na sejmu Decanter v Londonu. Družba si je leta 2008, s prihodom nove direktorice Rajkove, zadala smele načrte in cilje, ter zastavila novo vizijo in strategijo.

Blagovno znamko Kapela gradijo na vrednotah tradicije in zavezanosti visoki kakovosti. Sprejeli so strategijo enovite blagovne znamke in vse polnitve združili v sloganu V zavetju tradicije. Ves čas so v družbi tudi ugotavljali, da vinorodno področje nima svoje identitete in s tem prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru. Opredelili so identiteto svojega vinorodnega področja in ga poimenovali Kapelski vinogradi. Gre za pomemben vsebinski mejnik, ki vsem, ki delujemo na tem področju daje prepoznavno identiteto. „Postati želimo eden najbolj prepoznavnih pridelovalcev naravnih kakovostnih in vrhunskih vin v Sloveniji in se kot nišni ponudnik uveljaviti na drugih trgih EU in trgih tretjih držav. V teh treh letih smo naredili veliko pri pozicioniranju družbe in vin, ter na področju razvoja vinskega turizma, ki bo v prihodnje pomemben dejavnik pri realizaciji naših poslovnih načrtov. Od uveljavitve novega koncepta poslovne politike smo povečali prihodke v letu 2008 za 23 odstotkov, v letu 2009 za 13 in v letu 2010 za 18 odstotkov“, nam je povedala direktorica Milena Rajk, ki je dodala, kako je družba veliko pozornosti namenila tudi tujim trgom, kjer že beležijo prve rezultate. Tako so prve enote že prodali v Veliki Britaniji, Belgiji in Nemčiji, še naprej pa bodo sledile predstavitve po številnih evropskih mestih. Zastavljeni cilj družbe je prodaja 40 odstotkov (160.000 steklenic) vrhunskih vin na trgih Evropske unije...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Traminec - zlato v vinogradu!