Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Traminec - zlato v vinogradu!

 

Ob 90-letnici družbe Kapela so pripravili zanimiv posvet o vinih traminec

TraminecPoleg 1. mednarodnega ocenjevanja tramincev ter posebne slovesnosti ob prvi okrogli vinski kleti v Sloveniji, tisti na Kapeli, je družba Kapela - vinogradništvo in vinarstvo d.d., pripravila tudi poseben simpozij namenjen nekakšnemu kralju med vini – tramincu. Na območju kapelskih vinogradov stoji namreč najstarejši nasad traminca v Sloveniji, morda pa tudi v Evropi.

Posajen je bil davnega leta 1951, torej pred natanko 60 leti, pozne trgatve iz tega nasada pa so kapelski traminec okronale z dvema medaljama, bronasto za letnik 2007 in srebrno za letnik 2008, na sejmu Decanter v Londonu. In prav o tramincu je ob jubileju, v tekla beseda na strokovnem posvetovanju v radenskem hotelu Radin, ki je bil pripravljen ob praznovanju 90-letnice družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo.

Kot pravi direktorica družbe Kapele Milena Rajk, je traminec zagotovo paradni konj družbe, ki redno zaposluje 27 ljudi, v sezoni pa bistveno več. Zato je posvet poimenovala kar: Traminec - zlato v vinogradu. „Narava je Kapelsko vinorodno območje obdarila z velikim bogastvom s prečudovitimi vinogradi na izjemnih legah, z bogatimi, zračnimi in hranilnimi tlemi, ogromno sončnimi dnevi in posebno klimo, ki je posledica mešanja celinske, alpske in mediteranske klime“, je dejala Rajkova. In te razmere so kot nalašč za sorto traminec, ki je ena najstarejših gojenih sort vinske trte v Evropi. Kot je ugotovil prof. dr. Stanko Vršič s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, je traminec razširjen po vseh celinah, v Sloveniji pa posajen na okrog 256 hektarjih, od tega kar 240 hektarjev v vinorodnem okolišu Slovenske Štajerske. Dr. Vršič je dodal, da se traminec, zaradi degeneracije in nestalnega pridelka, v zadnjem stoletju ni razširil v primerjavi s sortami, ki imajo večji pridelek. Ob tem je traminec, kot je dejal Vršič izredno zahteven glede tal in lege, občutljiv pa je tudi za spomladansko pozebo.

„Domači primerki lahko posežejo po zvezdah“, meni o odličnosti slovenskega traminca direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc ter ob tem spomni na številna visoka odlikovanja, ki so jih traminci dobili na mednarodnih, priznanih ocenjevanjih. V radgonsko-kapelskem podokolišu zasede traminec dobrih šest odstotkov vseh vinogradov, kar je več kot v drugih, v Sloveniji pa je z njim pokrit le dober odstotek vinogradov s skupno pridelano količino okoli 400 tisoč litrov. „V kapelskih vinogradih in družbi Kapela se prav v zadnjih nekaj letih dogaja prenova, ki bo tramincu nedvomno prinesla še večjo prepoznavnost. V marketinškem smislu pa bi bilo dobro aktivneje uporabiti bogate arhivske kleti za vertikalne degustacije in vinopiscem in vinopivcem dokazati, da je izjemnost traminca poleg raznovrstnosti tudi v veliki dolgoživosti vin“, meni Brejc, ki je pohvalil letošnji projekt družbe Kapela, ki je mlade ljudi povabila k aktivnemu seznanjanju s kulturo vina, sledeč načelom družbene odgovornosti.

„Tako je vino znova postalo komunikacijsko orodje, ki, če sledimo reku Galeta, spodbuja komunikacijo med ljudmi in s tem druženje“, je dodal Brejc, ki je na posvetu spregovoril na temo: Vino s kontekstom – traminec. Poleg njega, Rajkove (Klet Kapela praznuje 90 let delovanja) in dr. Vršiča (Traminec – ena najstarejših gojenih sort vinskih trt), so svoje referate v okviru strokovnega posveta Traminec - zlato v vinogradu za posebni zbornik prispevali še: Drago Medved iz Evropskega reda vitezov vina (Zakaj vitezi častimo vino?), mag. Zdenko Rajher (Traminec od grozdja do steklenice), Tadeja Vodovnik in Leonida Gregorič (Traminec - količina in kakovost vina v Sloveniji), Lojze Filipič (Utrinek zgodbe o tramincu iz Tramina) in zaslužna prof. dr. Slavica Šikovec, ki je opisala svojo prakso na takratnem Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, predhodniku današnje družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo.

Sicer pa, začetek delovanja družbe Kapela d.d. sega v leto 1921, ko so vinograde podržavili in ustanovili Banovinsko posestvo. Podatki iz leta 1931 navajajo, da so na posestvu takrat pridelali 200 hektolitrov kapelskega vina. Veliko modernizacijo je Kapela doživela leta 1959, ko so po projektu dr. Mirana Veseliča na Paričjaku zgradili moderno, središčno vinsko klet okrogle oblike, ki je vključevala najsodobnejša dognanja kletarjenja. Kasneje je bila tudi zgled za gradnjo kleti v Ormožu in Ljutomeru. V letu 1974 je bila klet dograjena na skupno kapaciteto 1,3 milijone litrov vina. Kapela d.d. je ponosna tudi na najstarejši nasad traminca v Sloveniji, morda pa tudi v Evropi. Posajen je bil v letu 1951 in letos praznuje 60 letni jubilej. Namenjen je izključno poznim trgatvam in okronan z dvema medaljama na sejmu Decanter v Londonu. Družba si je leta 2008, s prihodom nove direktorice Rajkove, zadala smele načrte in cilje, ter zastavila novo vizijo in strategijo.

Blagovno znamko Kapela gradijo na vrednotah tradicije in zavezanosti visoki kakovosti. Sprejeli so strategijo enovite blagovne znamke in vse polnitve združili v sloganu V zavetju tradicije. Ves čas so v družbi tudi ugotavljali, da vinorodno področje nima svoje identitete in s tem prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru. Opredelili so identiteto svojega vinorodnega področja in ga poimenovali Kapelski vinogradi. Gre za pomemben vsebinski mejnik, ki vsem, ki delujemo na tem področju daje prepoznavno identiteto. „Postati želimo eden najbolj prepoznavnih pridelovalcev naravnih kakovostnih in vrhunskih vin v Sloveniji in se kot nišni ponudnik uveljaviti na drugih trgih EU in trgih tretjih držav. V teh treh letih smo naredili veliko pri pozicioniranju družbe in vin, ter na področju razvoja vinskega turizma, ki bo v prihodnje pomemben dejavnik pri realizaciji naših poslovnih načrtov. Od uveljavitve novega koncepta poslovne politike smo povečali prihodke v letu 2008 za 23 odstotkov, v letu 2009 za 13 in v letu 2010 za 18 odstotkov“, nam je povedala direktorica Milena Rajk, ki je dodala, kako je družba veliko pozornosti namenila tudi tujim trgom, kjer že beležijo prve rezultate. Tako so prve enote že prodali v Veliki Britaniji, Belgiji in Nemčiji, še naprej pa bodo sledile predstavitve po številnih evropskih mestih. Zastavljeni cilj družbe je prodaja 40 odstotkov (160.000 steklenic) vrhunskih vin na trgih Evropske unije...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Traminec - zlato v vinogradu!