Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Traminec - zlato v vinogradu!

 

Ob 90-letnici družbe Kapela so pripravili zanimiv posvet o vinih traminec

TraminecPoleg 1. mednarodnega ocenjevanja tramincev ter posebne slovesnosti ob prvi okrogli vinski kleti v Sloveniji, tisti na Kapeli, je družba Kapela - vinogradništvo in vinarstvo d.d., pripravila tudi poseben simpozij namenjen nekakšnemu kralju med vini – tramincu. Na območju kapelskih vinogradov stoji namreč najstarejši nasad traminca v Sloveniji, morda pa tudi v Evropi.

Posajen je bil davnega leta 1951, torej pred natanko 60 leti, pozne trgatve iz tega nasada pa so kapelski traminec okronale z dvema medaljama, bronasto za letnik 2007 in srebrno za letnik 2008, na sejmu Decanter v Londonu. In prav o tramincu je ob jubileju, v tekla beseda na strokovnem posvetovanju v radenskem hotelu Radin, ki je bil pripravljen ob praznovanju 90-letnice družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo.

Kot pravi direktorica družbe Kapele Milena Rajk, je traminec zagotovo paradni konj družbe, ki redno zaposluje 27 ljudi, v sezoni pa bistveno več. Zato je posvet poimenovala kar: Traminec - zlato v vinogradu. „Narava je Kapelsko vinorodno območje obdarila z velikim bogastvom s prečudovitimi vinogradi na izjemnih legah, z bogatimi, zračnimi in hranilnimi tlemi, ogromno sončnimi dnevi in posebno klimo, ki je posledica mešanja celinske, alpske in mediteranske klime“, je dejala Rajkova. In te razmere so kot nalašč za sorto traminec, ki je ena najstarejših gojenih sort vinske trte v Evropi. Kot je ugotovil prof. dr. Stanko Vršič s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, je traminec razširjen po vseh celinah, v Sloveniji pa posajen na okrog 256 hektarjih, od tega kar 240 hektarjev v vinorodnem okolišu Slovenske Štajerske. Dr. Vršič je dodal, da se traminec, zaradi degeneracije in nestalnega pridelka, v zadnjem stoletju ni razširil v primerjavi s sortami, ki imajo večji pridelek. Ob tem je traminec, kot je dejal Vršič izredno zahteven glede tal in lege, občutljiv pa je tudi za spomladansko pozebo.

„Domači primerki lahko posežejo po zvezdah“, meni o odličnosti slovenskega traminca direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc ter ob tem spomni na številna visoka odlikovanja, ki so jih traminci dobili na mednarodnih, priznanih ocenjevanjih. V radgonsko-kapelskem podokolišu zasede traminec dobrih šest odstotkov vseh vinogradov, kar je več kot v drugih, v Sloveniji pa je z njim pokrit le dober odstotek vinogradov s skupno pridelano količino okoli 400 tisoč litrov. „V kapelskih vinogradih in družbi Kapela se prav v zadnjih nekaj letih dogaja prenova, ki bo tramincu nedvomno prinesla še večjo prepoznavnost. V marketinškem smislu pa bi bilo dobro aktivneje uporabiti bogate arhivske kleti za vertikalne degustacije in vinopiscem in vinopivcem dokazati, da je izjemnost traminca poleg raznovrstnosti tudi v veliki dolgoživosti vin“, meni Brejc, ki je pohvalil letošnji projekt družbe Kapela, ki je mlade ljudi povabila k aktivnemu seznanjanju s kulturo vina, sledeč načelom družbene odgovornosti.

„Tako je vino znova postalo komunikacijsko orodje, ki, če sledimo reku Galeta, spodbuja komunikacijo med ljudmi in s tem druženje“, je dodal Brejc, ki je na posvetu spregovoril na temo: Vino s kontekstom – traminec. Poleg njega, Rajkove (Klet Kapela praznuje 90 let delovanja) in dr. Vršiča (Traminec – ena najstarejših gojenih sort vinskih trt), so svoje referate v okviru strokovnega posveta Traminec - zlato v vinogradu za posebni zbornik prispevali še: Drago Medved iz Evropskega reda vitezov vina (Zakaj vitezi častimo vino?), mag. Zdenko Rajher (Traminec od grozdja do steklenice), Tadeja Vodovnik in Leonida Gregorič (Traminec - količina in kakovost vina v Sloveniji), Lojze Filipič (Utrinek zgodbe o tramincu iz Tramina) in zaslužna prof. dr. Slavica Šikovec, ki je opisala svojo prakso na takratnem Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, predhodniku današnje družbe Kapela, vinogradništvo in vinarstvo.

Sicer pa, začetek delovanja družbe Kapela d.d. sega v leto 1921, ko so vinograde podržavili in ustanovili Banovinsko posestvo. Podatki iz leta 1931 navajajo, da so na posestvu takrat pridelali 200 hektolitrov kapelskega vina. Veliko modernizacijo je Kapela doživela leta 1959, ko so po projektu dr. Mirana Veseliča na Paričjaku zgradili moderno, središčno vinsko klet okrogle oblike, ki je vključevala najsodobnejša dognanja kletarjenja. Kasneje je bila tudi zgled za gradnjo kleti v Ormožu in Ljutomeru. V letu 1974 je bila klet dograjena na skupno kapaciteto 1,3 milijone litrov vina. Kapela d.d. je ponosna tudi na najstarejši nasad traminca v Sloveniji, morda pa tudi v Evropi. Posajen je bil v letu 1951 in letos praznuje 60 letni jubilej. Namenjen je izključno poznim trgatvam in okronan z dvema medaljama na sejmu Decanter v Londonu. Družba si je leta 2008, s prihodom nove direktorice Rajkove, zadala smele načrte in cilje, ter zastavila novo vizijo in strategijo.

Blagovno znamko Kapela gradijo na vrednotah tradicije in zavezanosti visoki kakovosti. Sprejeli so strategijo enovite blagovne znamke in vse polnitve združili v sloganu V zavetju tradicije. Ves čas so v družbi tudi ugotavljali, da vinorodno področje nima svoje identitete in s tem prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru. Opredelili so identiteto svojega vinorodnega področja in ga poimenovali Kapelski vinogradi. Gre za pomemben vsebinski mejnik, ki vsem, ki delujemo na tem področju daje prepoznavno identiteto. „Postati želimo eden najbolj prepoznavnih pridelovalcev naravnih kakovostnih in vrhunskih vin v Sloveniji in se kot nišni ponudnik uveljaviti na drugih trgih EU in trgih tretjih držav. V teh treh letih smo naredili veliko pri pozicioniranju družbe in vin, ter na področju razvoja vinskega turizma, ki bo v prihodnje pomemben dejavnik pri realizaciji naših poslovnih načrtov. Od uveljavitve novega koncepta poslovne politike smo povečali prihodke v letu 2008 za 23 odstotkov, v letu 2009 za 13 in v letu 2010 za 18 odstotkov“, nam je povedala direktorica Milena Rajk, ki je dodala, kako je družba veliko pozornosti namenila tudi tujim trgom, kjer že beležijo prve rezultate. Tako so prve enote že prodali v Veliki Britaniji, Belgiji in Nemčiji, še naprej pa bodo sledile predstavitve po številnih evropskih mestih. Zastavljeni cilj družbe je prodaja 40 odstotkov (160.000 steklenic) vrhunskih vin na trgih Evropske unije...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Traminec - zlato v vinogradu!