Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonska občina znova veliko gradbišče

 

Podpisane pogodbe za modernizacijo cest v Črešnjevcih. Stavešinci, Policah, Lomanošah...

Podpis pogodbeNavkljub hudi gospodarski krizi in zategovanju pasov, zlasti pri državnih naložbah, se v občini Gornja Radgona, poleg drugih investicij, skorajda po načrtovanem programu, nadaljuje tudi modernizacija lokalnih cest. Tako je župan Gornje Radgone Anton Kampuš v Špitalu slavnostno podpisal gradbene pogodbe z izbranimi izvajalci modernizacije cest po občini Gornja Radgona v letu 2011.

Za štiri odseke cest so bila izbrana tri gradbena podjetja, tako da je Kampuš pogodbe podpisal s predstavniki: Cestnega podjetja Ljubljana (Klemen Zajc), SGP Pomgrad d.d. (Boris Sapač in Poštrak d.o.o. Maribor (Rado Poštrak). Ob tej priložnosti je radgonski župan izrazil prepričanje, da bodo izbrani izvajalci dobro in v roku opravili svoje delo, dodal pa je, kako se tudi na gradbene trgu konkurenca povečuje, saj je vedno manj naročil.

Cestno podjetje Ljubljana d.d., bo tokrat izvajalo dela na javni poti Črešnjevci – Trplan. Cesta je sestavljena iz dveh odsekov v skupni dolžini 946 m, od tega 716 m v širini asfalta 3,00 m, preostalih 230 m pa v širini asfalta 2,50 m. Cesta poteka v hribovitem predelu, zato se bo uredilo tudi odvodnjavanje z muldami in meteorno kanalizacijo. Pogodbena vrednost del je 170.529,56 EUR, in kot je povedal predstavnik CPL Klemen Zajc, bodo dela končana najpozneje do 20. septembra. Hkrati bo isto podjetje končalo delo na modernizaciji JP Stavešinci - Stavešinski Vrh. Tudi ta cesta poteka v hribovitem predelu, dolžine 538 m, širina asfalta 3,50 m. Izvedli se bodo tudi obcestni jarki, kanalete, mulde in propusti za odvodnjavanje meteorne vode. Pogodbena vrednost omenjenih del znaša 81.358,75 EUR.

Cesto Police - Sp. Ščavnica (Kmečki turizem Roškar), bo moderniziral SGP Pomgrad d.d. Murska Sobota. Rekonstrukcija obstoječe asfaltne ceste je nujno potrebna, saj je v zelo slabem stanju in preozka za današnji promet. Cesta poteka v hribovitem predelu, skupne dolžine 1.110 m, od tega 870 m širina asfalta 4,00 m, preostali del v dolžini 240 m pa širine asfalta 3,50 m. Izvedli se bodo obcestni jarki, kanalete, mulde in propusti za odvodnjavanje meteorne vode. Pogodbena vrednost del znaša 149.580,48 EUR, po besedah Borisa Sapača iz SGP Pomgrad, dela bodo končana do konca letošnjega leta. Najhutreje pa bo končana II. faza modernizacije Lomanoše – Lutverci. Lastnik in direktor izvajalca Poštrak d.o.o. iz Maribora, Rado Poštrak je zatrdil, da bodo dela končana že do začetka septembra. Cesta sicer poteka po ravnini, v dolžini 420 m, širine asfalta 3,00 m. Izvedli se bodo tudi obcestni jarki, pogodbena vrednost pa znaša 41.298,00 EUR.V načrtu je sicer bil najmanj še en odsek modernizacije ceste, in sicer v Negovi, a ker v sosednji občini Benedikt niso uspeli zagotoviti sredstva za delež, ki ga oni morajo prispevati, se bo zadeva, kot je povedal župan Kampuš, prenesla v naslednje leto.

Po podpisu omenjenih pogodb, in predstavitvi novih naložb v skupni vrednosti skoraj 450.000 evrov, je Kampuš novinarjem predstavil še nekatere novosti in informacije o investicijah. Tako smo med drugim slišali, da so od Mercatorja odkupljeni prostori nekdanje prodajalne bele tehnike „Pod banko“, in sedaj že poteka izbira izvajalca gradbenih del za preureditev prostorov ter s tem razširitev in posodobitev knjižnice. Investicija, ki po že določenem ključu, poteka v domeni vseh štirih občin – ustanoviteljic knjižnice, je vredna 500.000 evrov, s tem, da so prostori stali polovico, druga polovica pa bo namenjena za adaptacijo in opremljanje prostorov, kjer bodo čitalnica, prostori za mlade, računalniški prostori ipd. Prav tako je Kampuš prisotne seznanil, da je občina uspela pridobiti 610.000 evrov evropskih sredstev za dokončanje ureditev muzeja (špitala), kamor bodo, med drugim prenesli eksponate, ki se nahajajo v murskosoboškem muzeju in še kje.

V nadaljevanju je Kampuš s sodelavci, poročevalcem razkazal gradbišče pri Osnovni šoli Gornja Radgona, kjer uspešno poteka menjava strehe, fasade in oken, tako da bodo šolniki (5.9.) prišli v lepše šolske prostore, brez salonitk na strehi. Tam bodo namreč poleg nove strešne kritine tudi celice, ki bodo proizvajale sončno energijo. Občina je namreč sklenila pogodbo z domačim podjetjem Fingal in sta tako z enim mahom ubiti dve muhi. Prav tako so si prisotni ogledali Mestni park v Gornji Radgoni, čigar gradnja gre h koncu, in ga bodo namenu predali v začetku oktobra, ob letošnjem občinskem prazniku.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radgonska občina znova veliko gradbišče