Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kupujmo slovensko - kupujmo domače!

 

Pod geslom „Naravnost na mizo“, predsednik RS, dr. Danilo Türk odprl 49. mednarodni sejem „Agra 2011“

Otvoritev AGRE 2011Predsednik države dr. Danilo Türk je danes (sobota), na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni odprl 49. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, največjo tovrstno prireditev v tem delu Evrope. Na dobrih 67 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja rekordnih 1.710 razstavljavcev iz 27 držav, obiskovalci pa si bodo do četrtka, 25.8 ogledali najsodobnejšo mehanizacijo, vrhunsko opremo in sredstva za okolju in človeku prijazno poljedelstvo, za rejo živali in za gozdarstvo ter za pridelavo, predelavo in postrežbo hrane.

Obiskovalci na sejmu lahko vidijo tudi navidnejše dosežke pri reji živali in vzgoji rastlin. Slovesne otvoritve sejma so se ob množici obiskovalcev udeležili tudi številni ugledni gostje iz domovine in tujine, med kmetijskimi ministri iz držav Evropske unije pa je bil tudi poljski minister za kmetijstvo Marek Sawicki, trenutno predsedujoči svetu EU za kmetijstvo in ribištvo.

Slavnostni govornik dr. Türk je v svojem nagovoru poudaril vlogo kmetijstva, ki je ne razume zgolj kot gospodarsko dejavnost. Kmetijstvo je po njegovem ena najstarejših vsebin obče človeške kulture, izkazuje odnos do bivanja, izkazuje naš odnos do kultiviranja zemlje, naravnega okolja, izkazuje naš odnos do kvalitete življenja. Zato ne smemo pozabiti na temeljno pomembnost kmetijstva za naše bivanje in prizadevati si

 moramo, da bo ta kakovost čedalje boljša. Türk je zadovoljen, da imamo v Sloveniji strategijo razvoja kmetijstva, ki definira cilje za zagotovitev ustrezne prehranske varnosti, za ustrezno tržno uspešnost, ekološko primernost in vsestranski razvoj podeželja. „Vse to so pomembne prioritete, ki definirajo okvir, znotraj katerega se mora voditi ekonomska politika naše države in ki nam mora zagotoviti tisto potrebno raven naše kakovosti bivanja, zaradi katere smo neodvisna država“, je poudaril Türk, ki je pohvalil tudi kmetijskega ministra Dejana Židana za konkretne rezultate in povezovanje žitno-pšeničnega sektorja, „povezovanje, preseganje razdrobljenosti v naši proizvodnji, vzpostavljanje proizvodno-prehranskih verig, poskus, da bi na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili in so nastale prav v zadnjem času, razvili čim bolj celovit, čim bolj učinkovit sistem kmetijstva. To nas mora voditi naprej. Danes govorimo o potrebi prehranske verige na področju zelenjavno-vrtninskih pridelkov. Tu imamo velike naloge, tu imamo veliko potreb in tu imamo veliko možnosti“, je dejal Türk, ob tem pa posebej poudaril, da moramo znati te možnosti veliko bolje izkoristiti, kot smo to bili sposobni doslej. Znati moramo narediti tako, da bomo vse naše naravne vire dobro izkoristili. Predsednik je opozoril, da ob načrtih ne smemo pozabiti, da smo del EU in sveta in da moramo vedeti, kako skupno spreminjati unijo, ob tem pa ne smemo pozabiti na številne dele sveta, kjer trpijo lakoto.

Pomen sejma AGRA je podčrtal tudi slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan in dejal, da je AGRA eden od praznikov slovenske proizvodnje hrane, je čas, ko Gornja Radgona in njena okolica nista le proizvodni, pač pa sta tudi administrativni, strokovni in ne nazadnje tudi politični center Slovenije. Če smo se še lani pogovarjali o večji samooskrbi s hrano kot o možnosti, je to zdaj naša dolžnost, je dejal Židan, saj svet okoli ni več tak stabilen in moramo čim več hrane pridelati sami. Težave na področju oskrbe s sladkorjem, ki smo jih letos občutili na lastni koži, so to potrdile.

Mag. Židan je tudi dodal, da je bilo pri prehranski varnosti zadnje leto nekaj izzivov in afer, ki so pokazale, da proizvodnja hrane ščiti ljudi. Inšpekcije EU, ki smo jih imeli v Sloveniji, pa so pokazale, da učinkovito varujemo ljudi in delujemo zakonito, torej dobro. „Danes vemo, da je samooskrba dolžnost, saj svet okoli nas ni tako stabilen, kot je bil pred letom dni, zato povečujemo proizvodnjo žit in vrtnin. V tem času smo se dodatno naučili, da proizvodnja hrane je namenjena potrošnikom, potrošnik je kralj, potrošnik je tisti, ki diktira prehransko verigo in potrošnik ima pravico vedeti“, je med drugim dejal minister Židan.

Marek Sewicki, minister za kmetijstvo Poljske, ki predseduje EU, pa je kot prioriteto reforme kmetijske politike v EU označil varnost hrane, varovanje okolja ter razvoj obnovljivih virov. Reforma pa ne sme pomeniti samo redistribucije evropskega proračuna, ampak se mora po njegovem osredotočiti na razvoj kmetijstva, je poudaril Kmetijski minister iz Poljske, ki je tudi gostja letošnjega sejma AGRA, je tudi povedal, da poljsko kmetijstvo letno ustvari 60 milijard evrov prihodkov, izvozijo pa za 14 milijard evrov hrane. Majhne družinske kmetije hrano pridelujejo še vedno na tradicionalen način, predelujejo pa jo v sodobni in zelo razviti predelovalni industriji, zato je njihova hrana kakovostna. V imenu organizatorjev je udeležence otvoritve nagovoril direktor Pomurskega sejma, d.d. Janez Erjavec, pozdravila pa sta jih tudi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj.

Predsednik Danilo Türk in minister Dejan Židan sta po ogledu sejma Agra dejala, da smo v kmetijstvu in prehrani dosegli pomembne cilje in da imamo strategijo razvoja, dogovori pa bodo prinesli tudi povečanje samooskrbe. Predsednik države je med drugim povedal, da imamo v okviru strategije razvoja kmetijstva zelo dobro določene cilje, morali pa bi razmeti, da lahko razdrobljenost naše kmetijske proizvodnje in ponudbe presežemo, da lahko dosežemo boljše dogovore, s tem pa boljšo kakovost in učinkovitejši razvoj. Glede evropske politike Türk pravi, da bo imela EU na področju uravnotežene in pravične porabe še veliko nalog. S tem se je pridružil mnenju ministrov Židana in poljskega kolega Mareka Sewickega, da so nove članice EU bolj izpostavljene različnim inšpekcijskim pregledom kot stare članice, čeprav problem nastajajo v slednjih. Reforma skupne kmetijske politike bo po Türkovih besedah zahtevala spremembo v temeljnem pogledu.

„Evropska politika nasploh in kmetijska politika znotraj tega je premalo razvojno orientirana, to je še vedno preveč redistribucijska politika, še vedno gre za razdeljevanje denarja, premalo pa za spodbujanje razvoja. Danes živimo v trenutku, ko moramo evropske države, članice EU, na svoji ravni zagotoviti javno finačno disciplino, zdravo gospodarsko politiko, ampak EU na svoji strani, s svojimi instrumenti, s svojim proračunom, s svojo skupno kmetijsko politiko in drugimi mehanizmi mora bolj prispevati k spodbujanju rasti. To je tisto, kar nam danes v EU manjka in kar bi EU morala znati zagotoviti. Ko se govori o novi finančni perspektivi, bi ta morala biti orientirana razvojno, se pravi spodbujanje perspektivnih proizvodnih in drugih razvojnih področij, discipline pa morajo zagotoviti države same s svojimi nacionalnimi politikami. To bi morala biti delitev dela in do take delitve dela še nismo prišli“, je še povedal predsednik.

Minister Židan pa je kot dodatno vrednost Agre označil dejstvo, da je v tem obdobju zavedanje, da imamo na državni oziroma regionalni ravni višjo stopnjo prehranske varnosti, postavljeno zelo jasno. Pomemben je tudi obisk državnih delegacij iz 13 držav, ki jih vodijo ministri ali njihovi namestniki, upanje pa vliva tudi pred slabim letom podpisani prvi kodeks v pšenično-žitni verigi, ki je kljub dvomu dal rezultate, je še povedal Židan in napovedal, da bo zato letos več polj posejanih s pšenico, ostanek dohodka pa bo omogočil agrotehnične ukrepe za povečanje pridelka, ki niha med štirimi in petimi tonami na hektar, a je pri njem še veliko rezerv.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kupujmo slovensko - kupujmo domače!