V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kupujmo slovensko - kupujmo domače!

 

Pod geslom „Naravnost na mizo“, predsednik RS, dr. Danilo Türk odprl 49. mednarodni sejem „Agra 2011“

Otvoritev AGRE 2011Predsednik države dr. Danilo Türk je danes (sobota), na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni odprl 49. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, največjo tovrstno prireditev v tem delu Evrope. Na dobrih 67 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja rekordnih 1.710 razstavljavcev iz 27 držav, obiskovalci pa si bodo do četrtka, 25.8 ogledali najsodobnejšo mehanizacijo, vrhunsko opremo in sredstva za okolju in človeku prijazno poljedelstvo, za rejo živali in za gozdarstvo ter za pridelavo, predelavo in postrežbo hrane.

Obiskovalci na sejmu lahko vidijo tudi navidnejše dosežke pri reji živali in vzgoji rastlin. Slovesne otvoritve sejma so se ob množici obiskovalcev udeležili tudi številni ugledni gostje iz domovine in tujine, med kmetijskimi ministri iz držav Evropske unije pa je bil tudi poljski minister za kmetijstvo Marek Sawicki, trenutno predsedujoči svetu EU za kmetijstvo in ribištvo.

Slavnostni govornik dr. Türk je v svojem nagovoru poudaril vlogo kmetijstva, ki je ne razume zgolj kot gospodarsko dejavnost. Kmetijstvo je po njegovem ena najstarejših vsebin obče človeške kulture, izkazuje odnos do bivanja, izkazuje naš odnos do kultiviranja zemlje, naravnega okolja, izkazuje naš odnos do kvalitete življenja. Zato ne smemo pozabiti na temeljno pomembnost kmetijstva za naše bivanje in prizadevati si

 moramo, da bo ta kakovost čedalje boljša. Türk je zadovoljen, da imamo v Sloveniji strategijo razvoja kmetijstva, ki definira cilje za zagotovitev ustrezne prehranske varnosti, za ustrezno tržno uspešnost, ekološko primernost in vsestranski razvoj podeželja. „Vse to so pomembne prioritete, ki definirajo okvir, znotraj katerega se mora voditi ekonomska politika naše države in ki nam mora zagotoviti tisto potrebno raven naše kakovosti bivanja, zaradi katere smo neodvisna država“, je poudaril Türk, ki je pohvalil tudi kmetijskega ministra Dejana Židana za konkretne rezultate in povezovanje žitno-pšeničnega sektorja, „povezovanje, preseganje razdrobljenosti v naši proizvodnji, vzpostavljanje proizvodno-prehranskih verig, poskus, da bi na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili in so nastale prav v zadnjem času, razvili čim bolj celovit, čim bolj učinkovit sistem kmetijstva. To nas mora voditi naprej. Danes govorimo o potrebi prehranske verige na področju zelenjavno-vrtninskih pridelkov. Tu imamo velike naloge, tu imamo veliko potreb in tu imamo veliko možnosti“, je dejal Türk, ob tem pa posebej poudaril, da moramo znati te možnosti veliko bolje izkoristiti, kot smo to bili sposobni doslej. Znati moramo narediti tako, da bomo vse naše naravne vire dobro izkoristili. Predsednik je opozoril, da ob načrtih ne smemo pozabiti, da smo del EU in sveta in da moramo vedeti, kako skupno spreminjati unijo, ob tem pa ne smemo pozabiti na številne dele sveta, kjer trpijo lakoto.

Pomen sejma AGRA je podčrtal tudi slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan in dejal, da je AGRA eden od praznikov slovenske proizvodnje hrane, je čas, ko Gornja Radgona in njena okolica nista le proizvodni, pač pa sta tudi administrativni, strokovni in ne nazadnje tudi politični center Slovenije. Če smo se še lani pogovarjali o večji samooskrbi s hrano kot o možnosti, je to zdaj naša dolžnost, je dejal Židan, saj svet okoli ni več tak stabilen in moramo čim več hrane pridelati sami. Težave na področju oskrbe s sladkorjem, ki smo jih letos občutili na lastni koži, so to potrdile.

Mag. Židan je tudi dodal, da je bilo pri prehranski varnosti zadnje leto nekaj izzivov in afer, ki so pokazale, da proizvodnja hrane ščiti ljudi. Inšpekcije EU, ki smo jih imeli v Sloveniji, pa so pokazale, da učinkovito varujemo ljudi in delujemo zakonito, torej dobro. „Danes vemo, da je samooskrba dolžnost, saj svet okoli nas ni tako stabilen, kot je bil pred letom dni, zato povečujemo proizvodnjo žit in vrtnin. V tem času smo se dodatno naučili, da proizvodnja hrane je namenjena potrošnikom, potrošnik je kralj, potrošnik je tisti, ki diktira prehransko verigo in potrošnik ima pravico vedeti“, je med drugim dejal minister Židan.

Marek Sewicki, minister za kmetijstvo Poljske, ki predseduje EU, pa je kot prioriteto reforme kmetijske politike v EU označil varnost hrane, varovanje okolja ter razvoj obnovljivih virov. Reforma pa ne sme pomeniti samo redistribucije evropskega proračuna, ampak se mora po njegovem osredotočiti na razvoj kmetijstva, je poudaril Kmetijski minister iz Poljske, ki je tudi gostja letošnjega sejma AGRA, je tudi povedal, da poljsko kmetijstvo letno ustvari 60 milijard evrov prihodkov, izvozijo pa za 14 milijard evrov hrane. Majhne družinske kmetije hrano pridelujejo še vedno na tradicionalen način, predelujejo pa jo v sodobni in zelo razviti predelovalni industriji, zato je njihova hrana kakovostna. V imenu organizatorjev je udeležence otvoritve nagovoril direktor Pomurskega sejma, d.d. Janez Erjavec, pozdravila pa sta jih tudi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj.

Predsednik Danilo Türk in minister Dejan Židan sta po ogledu sejma Agra dejala, da smo v kmetijstvu in prehrani dosegli pomembne cilje in da imamo strategijo razvoja, dogovori pa bodo prinesli tudi povečanje samooskrbe. Predsednik države je med drugim povedal, da imamo v okviru strategije razvoja kmetijstva zelo dobro določene cilje, morali pa bi razmeti, da lahko razdrobljenost naše kmetijske proizvodnje in ponudbe presežemo, da lahko dosežemo boljše dogovore, s tem pa boljšo kakovost in učinkovitejši razvoj. Glede evropske politike Türk pravi, da bo imela EU na področju uravnotežene in pravične porabe še veliko nalog. S tem se je pridružil mnenju ministrov Židana in poljskega kolega Mareka Sewickega, da so nove članice EU bolj izpostavljene različnim inšpekcijskim pregledom kot stare članice, čeprav problem nastajajo v slednjih. Reforma skupne kmetijske politike bo po Türkovih besedah zahtevala spremembo v temeljnem pogledu.

„Evropska politika nasploh in kmetijska politika znotraj tega je premalo razvojno orientirana, to je še vedno preveč redistribucijska politika, še vedno gre za razdeljevanje denarja, premalo pa za spodbujanje razvoja. Danes živimo v trenutku, ko moramo evropske države, članice EU, na svoji ravni zagotoviti javno finačno disciplino, zdravo gospodarsko politiko, ampak EU na svoji strani, s svojimi instrumenti, s svojim proračunom, s svojo skupno kmetijsko politiko in drugimi mehanizmi mora bolj prispevati k spodbujanju rasti. To je tisto, kar nam danes v EU manjka in kar bi EU morala znati zagotoviti. Ko se govori o novi finančni perspektivi, bi ta morala biti orientirana razvojno, se pravi spodbujanje perspektivnih proizvodnih in drugih razvojnih področij, discipline pa morajo zagotoviti države same s svojimi nacionalnimi politikami. To bi morala biti delitev dela in do take delitve dela še nismo prišli“, je še povedal predsednik.

Minister Židan pa je kot dodatno vrednost Agre označil dejstvo, da je v tem obdobju zavedanje, da imamo na državni oziroma regionalni ravni višjo stopnjo prehranske varnosti, postavljeno zelo jasno. Pomemben je tudi obisk državnih delegacij iz 13 držav, ki jih vodijo ministri ali njihovi namestniki, upanje pa vliva tudi pred slabim letom podpisani prvi kodeks v pšenično-žitni verigi, ki je kljub dvomu dal rezultate, je še povedal Židan in napovedal, da bo zato letos več polj posejanih s pšenico, ostanek dohodka pa bo omogočil agrotehnične ukrepe za povečanje pridelka, ki niha med štirimi in petimi tonami na hektar, a je pri njem še veliko rezerv.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kupujmo slovensko - kupujmo domače!