Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kupujmo slovensko - kupujmo domače!

 

Pod geslom „Naravnost na mizo“, predsednik RS, dr. Danilo Türk odprl 49. mednarodni sejem „Agra 2011“

Otvoritev AGRE 2011Predsednik države dr. Danilo Türk je danes (sobota), na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni odprl 49. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, največjo tovrstno prireditev v tem delu Evrope. Na dobrih 67 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja rekordnih 1.710 razstavljavcev iz 27 držav, obiskovalci pa si bodo do četrtka, 25.8 ogledali najsodobnejšo mehanizacijo, vrhunsko opremo in sredstva za okolju in človeku prijazno poljedelstvo, za rejo živali in za gozdarstvo ter za pridelavo, predelavo in postrežbo hrane.

Obiskovalci na sejmu lahko vidijo tudi navidnejše dosežke pri reji živali in vzgoji rastlin. Slovesne otvoritve sejma so se ob množici obiskovalcev udeležili tudi številni ugledni gostje iz domovine in tujine, med kmetijskimi ministri iz držav Evropske unije pa je bil tudi poljski minister za kmetijstvo Marek Sawicki, trenutno predsedujoči svetu EU za kmetijstvo in ribištvo.

Slavnostni govornik dr. Türk je v svojem nagovoru poudaril vlogo kmetijstva, ki je ne razume zgolj kot gospodarsko dejavnost. Kmetijstvo je po njegovem ena najstarejših vsebin obče človeške kulture, izkazuje odnos do bivanja, izkazuje naš odnos do kultiviranja zemlje, naravnega okolja, izkazuje naš odnos do kvalitete življenja. Zato ne smemo pozabiti na temeljno pomembnost kmetijstva za naše bivanje in prizadevati si

 moramo, da bo ta kakovost čedalje boljša. Türk je zadovoljen, da imamo v Sloveniji strategijo razvoja kmetijstva, ki definira cilje za zagotovitev ustrezne prehranske varnosti, za ustrezno tržno uspešnost, ekološko primernost in vsestranski razvoj podeželja. „Vse to so pomembne prioritete, ki definirajo okvir, znotraj katerega se mora voditi ekonomska politika naše države in ki nam mora zagotoviti tisto potrebno raven naše kakovosti bivanja, zaradi katere smo neodvisna država“, je poudaril Türk, ki je pohvalil tudi kmetijskega ministra Dejana Židana za konkretne rezultate in povezovanje žitno-pšeničnega sektorja, „povezovanje, preseganje razdrobljenosti v naši proizvodnji, vzpostavljanje proizvodno-prehranskih verig, poskus, da bi na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili in so nastale prav v zadnjem času, razvili čim bolj celovit, čim bolj učinkovit sistem kmetijstva. To nas mora voditi naprej. Danes govorimo o potrebi prehranske verige na področju zelenjavno-vrtninskih pridelkov. Tu imamo velike naloge, tu imamo veliko potreb in tu imamo veliko možnosti“, je dejal Türk, ob tem pa posebej poudaril, da moramo znati te možnosti veliko bolje izkoristiti, kot smo to bili sposobni doslej. Znati moramo narediti tako, da bomo vse naše naravne vire dobro izkoristili. Predsednik je opozoril, da ob načrtih ne smemo pozabiti, da smo del EU in sveta in da moramo vedeti, kako skupno spreminjati unijo, ob tem pa ne smemo pozabiti na številne dele sveta, kjer trpijo lakoto.

Pomen sejma AGRA je podčrtal tudi slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan in dejal, da je AGRA eden od praznikov slovenske proizvodnje hrane, je čas, ko Gornja Radgona in njena okolica nista le proizvodni, pač pa sta tudi administrativni, strokovni in ne nazadnje tudi politični center Slovenije. Če smo se še lani pogovarjali o večji samooskrbi s hrano kot o možnosti, je to zdaj naša dolžnost, je dejal Židan, saj svet okoli ni več tak stabilen in moramo čim več hrane pridelati sami. Težave na področju oskrbe s sladkorjem, ki smo jih letos občutili na lastni koži, so to potrdile.

Mag. Židan je tudi dodal, da je bilo pri prehranski varnosti zadnje leto nekaj izzivov in afer, ki so pokazale, da proizvodnja hrane ščiti ljudi. Inšpekcije EU, ki smo jih imeli v Sloveniji, pa so pokazale, da učinkovito varujemo ljudi in delujemo zakonito, torej dobro. „Danes vemo, da je samooskrba dolžnost, saj svet okoli nas ni tako stabilen, kot je bil pred letom dni, zato povečujemo proizvodnjo žit in vrtnin. V tem času smo se dodatno naučili, da proizvodnja hrane je namenjena potrošnikom, potrošnik je kralj, potrošnik je tisti, ki diktira prehransko verigo in potrošnik ima pravico vedeti“, je med drugim dejal minister Židan.

Marek Sewicki, minister za kmetijstvo Poljske, ki predseduje EU, pa je kot prioriteto reforme kmetijske politike v EU označil varnost hrane, varovanje okolja ter razvoj obnovljivih virov. Reforma pa ne sme pomeniti samo redistribucije evropskega proračuna, ampak se mora po njegovem osredotočiti na razvoj kmetijstva, je poudaril Kmetijski minister iz Poljske, ki je tudi gostja letošnjega sejma AGRA, je tudi povedal, da poljsko kmetijstvo letno ustvari 60 milijard evrov prihodkov, izvozijo pa za 14 milijard evrov hrane. Majhne družinske kmetije hrano pridelujejo še vedno na tradicionalen način, predelujejo pa jo v sodobni in zelo razviti predelovalni industriji, zato je njihova hrana kakovostna. V imenu organizatorjev je udeležence otvoritve nagovoril direktor Pomurskega sejma, d.d. Janez Erjavec, pozdravila pa sta jih tudi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj.

Predsednik Danilo Türk in minister Dejan Židan sta po ogledu sejma Agra dejala, da smo v kmetijstvu in prehrani dosegli pomembne cilje in da imamo strategijo razvoja, dogovori pa bodo prinesli tudi povečanje samooskrbe. Predsednik države je med drugim povedal, da imamo v okviru strategije razvoja kmetijstva zelo dobro določene cilje, morali pa bi razmeti, da lahko razdrobljenost naše kmetijske proizvodnje in ponudbe presežemo, da lahko dosežemo boljše dogovore, s tem pa boljšo kakovost in učinkovitejši razvoj. Glede evropske politike Türk pravi, da bo imela EU na področju uravnotežene in pravične porabe še veliko nalog. S tem se je pridružil mnenju ministrov Židana in poljskega kolega Mareka Sewickega, da so nove članice EU bolj izpostavljene različnim inšpekcijskim pregledom kot stare članice, čeprav problem nastajajo v slednjih. Reforma skupne kmetijske politike bo po Türkovih besedah zahtevala spremembo v temeljnem pogledu.

„Evropska politika nasploh in kmetijska politika znotraj tega je premalo razvojno orientirana, to je še vedno preveč redistribucijska politika, še vedno gre za razdeljevanje denarja, premalo pa za spodbujanje razvoja. Danes živimo v trenutku, ko moramo evropske države, članice EU, na svoji ravni zagotoviti javno finačno disciplino, zdravo gospodarsko politiko, ampak EU na svoji strani, s svojimi instrumenti, s svojim proračunom, s svojo skupno kmetijsko politiko in drugimi mehanizmi mora bolj prispevati k spodbujanju rasti. To je tisto, kar nam danes v EU manjka in kar bi EU morala znati zagotoviti. Ko se govori o novi finančni perspektivi, bi ta morala biti orientirana razvojno, se pravi spodbujanje perspektivnih proizvodnih in drugih razvojnih področij, discipline pa morajo zagotoviti države same s svojimi nacionalnimi politikami. To bi morala biti delitev dela in do take delitve dela še nismo prišli“, je še povedal predsednik.

Minister Židan pa je kot dodatno vrednost Agre označil dejstvo, da je v tem obdobju zavedanje, da imamo na državni oziroma regionalni ravni višjo stopnjo prehranske varnosti, postavljeno zelo jasno. Pomemben je tudi obisk državnih delegacij iz 13 držav, ki jih vodijo ministri ali njihovi namestniki, upanje pa vliva tudi pred slabim letom podpisani prvi kodeks v pšenično-žitni verigi, ki je kljub dvomu dal rezultate, je še povedal Židan in napovedal, da bo zato letos več polj posejanih s pšenico, ostanek dohodka pa bo omogočil agrotehnične ukrepe za povečanje pridelka, ki niha med štirimi in petimi tonami na hektar, a je pri njem še veliko rezerv.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kupujmo slovensko - kupujmo domače!