Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kupujmo slovensko - kupujmo domače!

 

Pod geslom „Naravnost na mizo“, predsednik RS, dr. Danilo Türk odprl 49. mednarodni sejem „Agra 2011“

Otvoritev AGRE 2011Predsednik države dr. Danilo Türk je danes (sobota), na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni odprl 49. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, največjo tovrstno prireditev v tem delu Evrope. Na dobrih 67 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja rekordnih 1.710 razstavljavcev iz 27 držav, obiskovalci pa si bodo do četrtka, 25.8 ogledali najsodobnejšo mehanizacijo, vrhunsko opremo in sredstva za okolju in človeku prijazno poljedelstvo, za rejo živali in za gozdarstvo ter za pridelavo, predelavo in postrežbo hrane.

Obiskovalci na sejmu lahko vidijo tudi navidnejše dosežke pri reji živali in vzgoji rastlin. Slovesne otvoritve sejma so se ob množici obiskovalcev udeležili tudi številni ugledni gostje iz domovine in tujine, med kmetijskimi ministri iz držav Evropske unije pa je bil tudi poljski minister za kmetijstvo Marek Sawicki, trenutno predsedujoči svetu EU za kmetijstvo in ribištvo.

Slavnostni govornik dr. Türk je v svojem nagovoru poudaril vlogo kmetijstva, ki je ne razume zgolj kot gospodarsko dejavnost. Kmetijstvo je po njegovem ena najstarejših vsebin obče človeške kulture, izkazuje odnos do bivanja, izkazuje naš odnos do kultiviranja zemlje, naravnega okolja, izkazuje naš odnos do kvalitete življenja. Zato ne smemo pozabiti na temeljno pomembnost kmetijstva za naše bivanje in prizadevati si

 moramo, da bo ta kakovost čedalje boljša. Türk je zadovoljen, da imamo v Sloveniji strategijo razvoja kmetijstva, ki definira cilje za zagotovitev ustrezne prehranske varnosti, za ustrezno tržno uspešnost, ekološko primernost in vsestranski razvoj podeželja. „Vse to so pomembne prioritete, ki definirajo okvir, znotraj katerega se mora voditi ekonomska politika naše države in ki nam mora zagotoviti tisto potrebno raven naše kakovosti bivanja, zaradi katere smo neodvisna država“, je poudaril Türk, ki je pohvalil tudi kmetijskega ministra Dejana Židana za konkretne rezultate in povezovanje žitno-pšeničnega sektorja, „povezovanje, preseganje razdrobljenosti v naši proizvodnji, vzpostavljanje proizvodno-prehranskih verig, poskus, da bi na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili in so nastale prav v zadnjem času, razvili čim bolj celovit, čim bolj učinkovit sistem kmetijstva. To nas mora voditi naprej. Danes govorimo o potrebi prehranske verige na področju zelenjavno-vrtninskih pridelkov. Tu imamo velike naloge, tu imamo veliko potreb in tu imamo veliko možnosti“, je dejal Türk, ob tem pa posebej poudaril, da moramo znati te možnosti veliko bolje izkoristiti, kot smo to bili sposobni doslej. Znati moramo narediti tako, da bomo vse naše naravne vire dobro izkoristili. Predsednik je opozoril, da ob načrtih ne smemo pozabiti, da smo del EU in sveta in da moramo vedeti, kako skupno spreminjati unijo, ob tem pa ne smemo pozabiti na številne dele sveta, kjer trpijo lakoto.

Pomen sejma AGRA je podčrtal tudi slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan in dejal, da je AGRA eden od praznikov slovenske proizvodnje hrane, je čas, ko Gornja Radgona in njena okolica nista le proizvodni, pač pa sta tudi administrativni, strokovni in ne nazadnje tudi politični center Slovenije. Če smo se še lani pogovarjali o večji samooskrbi s hrano kot o možnosti, je to zdaj naša dolžnost, je dejal Židan, saj svet okoli ni več tak stabilen in moramo čim več hrane pridelati sami. Težave na področju oskrbe s sladkorjem, ki smo jih letos občutili na lastni koži, so to potrdile.

Mag. Židan je tudi dodal, da je bilo pri prehranski varnosti zadnje leto nekaj izzivov in afer, ki so pokazale, da proizvodnja hrane ščiti ljudi. Inšpekcije EU, ki smo jih imeli v Sloveniji, pa so pokazale, da učinkovito varujemo ljudi in delujemo zakonito, torej dobro. „Danes vemo, da je samooskrba dolžnost, saj svet okoli nas ni tako stabilen, kot je bil pred letom dni, zato povečujemo proizvodnjo žit in vrtnin. V tem času smo se dodatno naučili, da proizvodnja hrane je namenjena potrošnikom, potrošnik je kralj, potrošnik je tisti, ki diktira prehransko verigo in potrošnik ima pravico vedeti“, je med drugim dejal minister Židan.

Marek Sewicki, minister za kmetijstvo Poljske, ki predseduje EU, pa je kot prioriteto reforme kmetijske politike v EU označil varnost hrane, varovanje okolja ter razvoj obnovljivih virov. Reforma pa ne sme pomeniti samo redistribucije evropskega proračuna, ampak se mora po njegovem osredotočiti na razvoj kmetijstva, je poudaril Kmetijski minister iz Poljske, ki je tudi gostja letošnjega sejma AGRA, je tudi povedal, da poljsko kmetijstvo letno ustvari 60 milijard evrov prihodkov, izvozijo pa za 14 milijard evrov hrane. Majhne družinske kmetije hrano pridelujejo še vedno na tradicionalen način, predelujejo pa jo v sodobni in zelo razviti predelovalni industriji, zato je njihova hrana kakovostna. V imenu organizatorjev je udeležence otvoritve nagovoril direktor Pomurskega sejma, d.d. Janez Erjavec, pozdravila pa sta jih tudi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj.

Predsednik Danilo Türk in minister Dejan Židan sta po ogledu sejma Agra dejala, da smo v kmetijstvu in prehrani dosegli pomembne cilje in da imamo strategijo razvoja, dogovori pa bodo prinesli tudi povečanje samooskrbe. Predsednik države je med drugim povedal, da imamo v okviru strategije razvoja kmetijstva zelo dobro določene cilje, morali pa bi razmeti, da lahko razdrobljenost naše kmetijske proizvodnje in ponudbe presežemo, da lahko dosežemo boljše dogovore, s tem pa boljšo kakovost in učinkovitejši razvoj. Glede evropske politike Türk pravi, da bo imela EU na področju uravnotežene in pravične porabe še veliko nalog. S tem se je pridružil mnenju ministrov Židana in poljskega kolega Mareka Sewickega, da so nove članice EU bolj izpostavljene različnim inšpekcijskim pregledom kot stare članice, čeprav problem nastajajo v slednjih. Reforma skupne kmetijske politike bo po Türkovih besedah zahtevala spremembo v temeljnem pogledu.

„Evropska politika nasploh in kmetijska politika znotraj tega je premalo razvojno orientirana, to je še vedno preveč redistribucijska politika, še vedno gre za razdeljevanje denarja, premalo pa za spodbujanje razvoja. Danes živimo v trenutku, ko moramo evropske države, članice EU, na svoji ravni zagotoviti javno finačno disciplino, zdravo gospodarsko politiko, ampak EU na svoji strani, s svojimi instrumenti, s svojim proračunom, s svojo skupno kmetijsko politiko in drugimi mehanizmi mora bolj prispevati k spodbujanju rasti. To je tisto, kar nam danes v EU manjka in kar bi EU morala znati zagotoviti. Ko se govori o novi finančni perspektivi, bi ta morala biti orientirana razvojno, se pravi spodbujanje perspektivnih proizvodnih in drugih razvojnih področij, discipline pa morajo zagotoviti države same s svojimi nacionalnimi politikami. To bi morala biti delitev dela in do take delitve dela še nismo prišli“, je še povedal predsednik.

Minister Židan pa je kot dodatno vrednost Agre označil dejstvo, da je v tem obdobju zavedanje, da imamo na državni oziroma regionalni ravni višjo stopnjo prehranske varnosti, postavljeno zelo jasno. Pomemben je tudi obisk državnih delegacij iz 13 držav, ki jih vodijo ministri ali njihovi namestniki, upanje pa vliva tudi pred slabim letom podpisani prvi kodeks v pšenično-žitni verigi, ki je kljub dvomu dal rezultate, je še povedal Židan in napovedal, da bo zato letos več polj posejanih s pšenico, ostanek dohodka pa bo omogočil agrotehnične ukrepe za povečanje pridelka, ki niha med štirimi in petimi tonami na hektar, a je pri njem še veliko rezerv.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kupujmo slovensko - kupujmo domače!