Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Vrtni center Kurbus v znamenju velike adventne razstave in prazničnih lučk

Vrtni center KurbusTik ob regionalni cesti so na izhodu iz Gornje Radgone, v smeri Radencev, v Vrtnem centru Kurbus odprli že šesto veliko adventno razstavo, na kateri je božično novoletna dekoracija na ogled v soju lučk. Vstop na razstavo je brezplačen, saj je vse razstavljene artikle moč tudi kupiti. S tem v Vrtnem centru Kurbus prodajnemu prostoru vdihnejo nove vsebine, obiskovalcem pa ponudijo številne ideje za krasitev doma ter poskrbijo, da pozabijo na skrbi in začutijo čarobnost adventnega časa.

Zaživela je „Zimska pravljica

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar 111 tramincev za 777 obiskovalcev

 

Negovski grad je drugič gostil druženje ob vinu, poeziji in glasbi „Salon traminca 2011, kjer je okrog 777 obiskovalcev lahko poskusilo natanko 111 žlahtnih tramincev in veliko kulinaričnih dobrot

Salon tramincaPredzadnji ponedeljek v letošnjem avgustu (22.8.) med 17. in 22. uro, je prenovljeni srednjeveški grad Negova pri Gornji Radgoni, bil priča dogodku, kakršnega še ni bilo v tem delu Slovenskih goric. V organizaciji Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Gornja Radgona (Kultprotur) in Hiše dišečega traminca Steyer, ter Mediaspeed.net, je namreč na sporedu bil II, Salon Traminca 2011, kjer se je obrnilo skorajda 800 (lani na prvem salonu jih je bilo nad 500) pravih ljubiteljev vrhunskih vin, poezije in glasbe.

Vsi ti so lahko poskusili natanko 111 vzorcev žlahtnih tramincev iz Slovenije in tujine, zlasti sosednje Avstrije, pa Francije, Madžarske in Hrvaške, enako tudi nešteto kulinaričnih umetnin in zaščitenih štajersko-prekmurskih dobrot z vrhunskimi slovenskimi kuharji ob predstavitvi prof. dr. Janeza Bogataja.

Poleg kakšnih 60 vinarjev, ki so ponudili najboljše, kar premorejo njihove kleti, so za kulinarične dobrote skrbeli: Turistična kmetija !Pri Alenki“ Gornji Ivanjci; Domačija Firbas Cogetinci; Restavracija „Pri Florjanu“ Maribor, Hiša kulinarike Jezeršek Medvode; Šunkarna Kodila Markišavci; Košaki d.d. Maribor; Hotel Livada prestige in restavracija Prestige Terme 3000 Moravske Toplice; Restavracija „M“ Šmid Gornja Radgona; Rožmarin iz Maribora; Sirarna Čuš iz Orehove vasi, Turizem Lendava d.o.o...., Zraven je bil tudi sprehod skozi grajske sobane ob zgodbah iz preteklosti, pa dotik čarovnice Apolonije, nekakšne ikone in zaščitnice radgonskega turizma, vrhunskih vin in odlične kulinarike.

Vse skupaj je spremljala izbrana poezija in glasba, saj so zraven bili tudi: igralec Boris Ostan, pesnik Ivo Stropnik, pesniki in glasbeniki Jernej Dirnbek in Tone Kregar (MI2) ter Vlado Kreslin..., prireditev pa je začinil ognjeni spektakel. Poleg vrhunskih in nepozabnih užitkov, je vsak obiskovalec prejel katalog tramincev in unikaten kozarec. Organizatorji pa so izžrebanemu obiskovalcu nepozabnega dogodka v Negovi „Salon Traminec 2011“ podarili še oddih v Moravskih Toplicah. Sploh pa je dogodek v Negovi znova bil nekaj posebnega, in ga kaže samo nadaljevati, saj ljudje potrebujejo tovrstno vinsko – kulinarično – kulturno dogajanje...

Po prepričanju mnogih enologov in drugih vinskih strokovnjakov, je trta traminca – zlato v vinogradu, vino traminec v kozarcu pa kralj med vini. Traminec je manj razširjena sorta. Po trenutnih podatkih (wikipedia.org) je s tramincem največ površin zasajenih v Franciji (2.600 hektarjev), od tega kar 2.500 ha v Alzaciji. Sledijo pa: ZDA (1.800 ha, od tega 700 ha v Oregonu); Nemčija (825); Avstrija (700); Avstralija (600); Italija (500); Južna Afrika (300); Slovenija (248), Nova Zelandija (210), Hrvaška (200) itd. V Sloveniji in Avstriji traminec povezujemo z vrtnico, v svetu pa z eksotičnim sadjem, še posebej z ličijem. Slovenski traminci so zlato rumene barve, cvetica ali preprosto vonj je intenziven in zaznamo lahko široko paleto vonjav, kot so cvetovi divje vrtnice, klinčki, eksotično sadje od ogrumov do ličija, breskve. Temu sledi intenziven okus, ki daje vtis polnosti in bogastva arom. Za tramince je značilno, da imajo zaradi doseganja višje sladkorne stopnje ob trgatvi višji odstotek alkohola, na drugi strani pa je vsebnost kislin v primerjavi z drugimi sortami manjša.

„Pravijo, da je povsod lepo, ampak doma je najlepše... to spoznaš šele takrat, ko pokukaš izza meja domovine. Prevzet od veličastnega prvega vtisa nato odkriješ, da se povsod ukvarjajo s podobnimi problemi tako v vinogradih kot tudi na trgu. Z upanjem naju je navdalo tudi dejstvo, da lahko v Sloveniji mirno gojimo tramince, ker se lahko s svojo kvaliteto in predvsem tipično traminčevo aromo postavijo na ogled, oz. pokušino celemu svetu. Trdno sva tudi prepričana o pravi poti takšnih prireditev kot je Salon Traminec, saj bomo s tem tudi sami pokazali spoštovanje do naših vin in navsezadnje tudi do tega, kaj zmorejo slovenska vinogradniška tla“, pravita univerzitetna diplomirana inženirja agronomije, Magda Leskovar Steyer in Danilo Steyer.

ZAKAJ SALON TRAMINEC?

Ob čudoviti prireditvi v Negovi, so se mnogi spraševali: Zakaj Salon traminec - druženje ob vinu, poeziji in glasbi? Klub Dišeči traminec – Hram vinske kulture je društvo, ki si prizadeva za dvigovanje in negovanje vinske tradicije in kulture pitja. Traminec je med sortami posebnež in skrajnež: ne raste povsod, zahteva svoje pogoje in veliko potrpljenja. Kot vino ga zaradi njegove specifične arome vzljubiš in uživaš v polnosti, ki jo ponuja. Skrivnost tramincev je v odkrivanju njegovega eksotičnega bogastva cvetice in arome. Je sorta in vino, ki je v slovenskem prostoru vezano na vsaj dva predsodka – kot vino za ženske in vino za sladice.

Izziv in cilj Salona traminec je v preseganju teh predsodkov, iskanju novega zornega kota za razumevanje in pokušanje tramincev ter uživanju v kulinaričnih umetninah iz Slovenije ob spremljavi poezije, glasbe in ognjene umetnosti. Poslanstvo Salona traminec je hkrati predstavitev in promocija Pomurske in Podravske regije, med kateri je dogodek tudi umeščen. Obe se ponašata z odličnimi vini, vrhunsko kulinariko, ki jo znajo ceniti tako domači kot tuji gostje, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, kamor spada tudi grad Negova. Salon traminec omogoča, da lepote in dobrote, ki jih ponujata Pomurje ter Podravje, spoznajo ljudje širom Slovenije in tujine.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kar 111 tramincev za 777 obiskovalcev