Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar 111 tramincev za 777 obiskovalcev

 

Negovski grad je drugič gostil druženje ob vinu, poeziji in glasbi „Salon traminca 2011, kjer je okrog 777 obiskovalcev lahko poskusilo natanko 111 žlahtnih tramincev in veliko kulinaričnih dobrot

Salon tramincaPredzadnji ponedeljek v letošnjem avgustu (22.8.) med 17. in 22. uro, je prenovljeni srednjeveški grad Negova pri Gornji Radgoni, bil priča dogodku, kakršnega še ni bilo v tem delu Slovenskih goric. V organizaciji Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Gornja Radgona (Kultprotur) in Hiše dišečega traminca Steyer, ter Mediaspeed.net, je namreč na sporedu bil II, Salon Traminca 2011, kjer se je obrnilo skorajda 800 (lani na prvem salonu jih je bilo nad 500) pravih ljubiteljev vrhunskih vin, poezije in glasbe.

Vsi ti so lahko poskusili natanko 111 vzorcev žlahtnih tramincev iz Slovenije in tujine, zlasti sosednje Avstrije, pa Francije, Madžarske in Hrvaške, enako tudi nešteto kulinaričnih umetnin in zaščitenih štajersko-prekmurskih dobrot z vrhunskimi slovenskimi kuharji ob predstavitvi prof. dr. Janeza Bogataja.

Poleg kakšnih 60 vinarjev, ki so ponudili najboljše, kar premorejo njihove kleti, so za kulinarične dobrote skrbeli: Turistična kmetija !Pri Alenki“ Gornji Ivanjci; Domačija Firbas Cogetinci; Restavracija „Pri Florjanu“ Maribor, Hiša kulinarike Jezeršek Medvode; Šunkarna Kodila Markišavci; Košaki d.d. Maribor; Hotel Livada prestige in restavracija Prestige Terme 3000 Moravske Toplice; Restavracija „M“ Šmid Gornja Radgona; Rožmarin iz Maribora; Sirarna Čuš iz Orehove vasi, Turizem Lendava d.o.o...., Zraven je bil tudi sprehod skozi grajske sobane ob zgodbah iz preteklosti, pa dotik čarovnice Apolonije, nekakšne ikone in zaščitnice radgonskega turizma, vrhunskih vin in odlične kulinarike.

Vse skupaj je spremljala izbrana poezija in glasba, saj so zraven bili tudi: igralec Boris Ostan, pesnik Ivo Stropnik, pesniki in glasbeniki Jernej Dirnbek in Tone Kregar (MI2) ter Vlado Kreslin..., prireditev pa je začinil ognjeni spektakel. Poleg vrhunskih in nepozabnih užitkov, je vsak obiskovalec prejel katalog tramincev in unikaten kozarec. Organizatorji pa so izžrebanemu obiskovalcu nepozabnega dogodka v Negovi „Salon Traminec 2011“ podarili še oddih v Moravskih Toplicah. Sploh pa je dogodek v Negovi znova bil nekaj posebnega, in ga kaže samo nadaljevati, saj ljudje potrebujejo tovrstno vinsko – kulinarično – kulturno dogajanje...

Po prepričanju mnogih enologov in drugih vinskih strokovnjakov, je trta traminca – zlato v vinogradu, vino traminec v kozarcu pa kralj med vini. Traminec je manj razširjena sorta. Po trenutnih podatkih (wikipedia.org) je s tramincem največ površin zasajenih v Franciji (2.600 hektarjev), od tega kar 2.500 ha v Alzaciji. Sledijo pa: ZDA (1.800 ha, od tega 700 ha v Oregonu); Nemčija (825); Avstrija (700); Avstralija (600); Italija (500); Južna Afrika (300); Slovenija (248), Nova Zelandija (210), Hrvaška (200) itd. V Sloveniji in Avstriji traminec povezujemo z vrtnico, v svetu pa z eksotičnim sadjem, še posebej z ličijem. Slovenski traminci so zlato rumene barve, cvetica ali preprosto vonj je intenziven in zaznamo lahko široko paleto vonjav, kot so cvetovi divje vrtnice, klinčki, eksotično sadje od ogrumov do ličija, breskve. Temu sledi intenziven okus, ki daje vtis polnosti in bogastva arom. Za tramince je značilno, da imajo zaradi doseganja višje sladkorne stopnje ob trgatvi višji odstotek alkohola, na drugi strani pa je vsebnost kislin v primerjavi z drugimi sortami manjša.

„Pravijo, da je povsod lepo, ampak doma je najlepše... to spoznaš šele takrat, ko pokukaš izza meja domovine. Prevzet od veličastnega prvega vtisa nato odkriješ, da se povsod ukvarjajo s podobnimi problemi tako v vinogradih kot tudi na trgu. Z upanjem naju je navdalo tudi dejstvo, da lahko v Sloveniji mirno gojimo tramince, ker se lahko s svojo kvaliteto in predvsem tipično traminčevo aromo postavijo na ogled, oz. pokušino celemu svetu. Trdno sva tudi prepričana o pravi poti takšnih prireditev kot je Salon Traminec, saj bomo s tem tudi sami pokazali spoštovanje do naših vin in navsezadnje tudi do tega, kaj zmorejo slovenska vinogradniška tla“, pravita univerzitetna diplomirana inženirja agronomije, Magda Leskovar Steyer in Danilo Steyer.

ZAKAJ SALON TRAMINEC?

Ob čudoviti prireditvi v Negovi, so se mnogi spraševali: Zakaj Salon traminec - druženje ob vinu, poeziji in glasbi? Klub Dišeči traminec – Hram vinske kulture je društvo, ki si prizadeva za dvigovanje in negovanje vinske tradicije in kulture pitja. Traminec je med sortami posebnež in skrajnež: ne raste povsod, zahteva svoje pogoje in veliko potrpljenja. Kot vino ga zaradi njegove specifične arome vzljubiš in uživaš v polnosti, ki jo ponuja. Skrivnost tramincev je v odkrivanju njegovega eksotičnega bogastva cvetice in arome. Je sorta in vino, ki je v slovenskem prostoru vezano na vsaj dva predsodka – kot vino za ženske in vino za sladice.

Izziv in cilj Salona traminec je v preseganju teh predsodkov, iskanju novega zornega kota za razumevanje in pokušanje tramincev ter uživanju v kulinaričnih umetninah iz Slovenije ob spremljavi poezije, glasbe in ognjene umetnosti. Poslanstvo Salona traminec je hkrati predstavitev in promocija Pomurske in Podravske regije, med kateri je dogodek tudi umeščen. Obe se ponašata z odličnimi vini, vrhunsko kulinariko, ki jo znajo ceniti tako domači kot tuji gostje, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, kamor spada tudi grad Negova. Salon traminec omogoča, da lepote in dobrote, ki jih ponujata Pomurje ter Podravje, spoznajo ljudje širom Slovenije in tujine.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kar 111 tramincev za 777 obiskovalcev