Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar 111 tramincev za 777 obiskovalcev

 

Negovski grad je drugič gostil druženje ob vinu, poeziji in glasbi „Salon traminca 2011, kjer je okrog 777 obiskovalcev lahko poskusilo natanko 111 žlahtnih tramincev in veliko kulinaričnih dobrot

Salon tramincaPredzadnji ponedeljek v letošnjem avgustu (22.8.) med 17. in 22. uro, je prenovljeni srednjeveški grad Negova pri Gornji Radgoni, bil priča dogodku, kakršnega še ni bilo v tem delu Slovenskih goric. V organizaciji Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Gornja Radgona (Kultprotur) in Hiše dišečega traminca Steyer, ter Mediaspeed.net, je namreč na sporedu bil II, Salon Traminca 2011, kjer se je obrnilo skorajda 800 (lani na prvem salonu jih je bilo nad 500) pravih ljubiteljev vrhunskih vin, poezije in glasbe.

Vsi ti so lahko poskusili natanko 111 vzorcev žlahtnih tramincev iz Slovenije in tujine, zlasti sosednje Avstrije, pa Francije, Madžarske in Hrvaške, enako tudi nešteto kulinaričnih umetnin in zaščitenih štajersko-prekmurskih dobrot z vrhunskimi slovenskimi kuharji ob predstavitvi prof. dr. Janeza Bogataja.

Poleg kakšnih 60 vinarjev, ki so ponudili najboljše, kar premorejo njihove kleti, so za kulinarične dobrote skrbeli: Turistična kmetija !Pri Alenki“ Gornji Ivanjci; Domačija Firbas Cogetinci; Restavracija „Pri Florjanu“ Maribor, Hiša kulinarike Jezeršek Medvode; Šunkarna Kodila Markišavci; Košaki d.d. Maribor; Hotel Livada prestige in restavracija Prestige Terme 3000 Moravske Toplice; Restavracija „M“ Šmid Gornja Radgona; Rožmarin iz Maribora; Sirarna Čuš iz Orehove vasi, Turizem Lendava d.o.o...., Zraven je bil tudi sprehod skozi grajske sobane ob zgodbah iz preteklosti, pa dotik čarovnice Apolonije, nekakšne ikone in zaščitnice radgonskega turizma, vrhunskih vin in odlične kulinarike.

Vse skupaj je spremljala izbrana poezija in glasba, saj so zraven bili tudi: igralec Boris Ostan, pesnik Ivo Stropnik, pesniki in glasbeniki Jernej Dirnbek in Tone Kregar (MI2) ter Vlado Kreslin..., prireditev pa je začinil ognjeni spektakel. Poleg vrhunskih in nepozabnih užitkov, je vsak obiskovalec prejel katalog tramincev in unikaten kozarec. Organizatorji pa so izžrebanemu obiskovalcu nepozabnega dogodka v Negovi „Salon Traminec 2011“ podarili še oddih v Moravskih Toplicah. Sploh pa je dogodek v Negovi znova bil nekaj posebnega, in ga kaže samo nadaljevati, saj ljudje potrebujejo tovrstno vinsko – kulinarično – kulturno dogajanje...

Po prepričanju mnogih enologov in drugih vinskih strokovnjakov, je trta traminca – zlato v vinogradu, vino traminec v kozarcu pa kralj med vini. Traminec je manj razširjena sorta. Po trenutnih podatkih (wikipedia.org) je s tramincem največ površin zasajenih v Franciji (2.600 hektarjev), od tega kar 2.500 ha v Alzaciji. Sledijo pa: ZDA (1.800 ha, od tega 700 ha v Oregonu); Nemčija (825); Avstrija (700); Avstralija (600); Italija (500); Južna Afrika (300); Slovenija (248), Nova Zelandija (210), Hrvaška (200) itd. V Sloveniji in Avstriji traminec povezujemo z vrtnico, v svetu pa z eksotičnim sadjem, še posebej z ličijem. Slovenski traminci so zlato rumene barve, cvetica ali preprosto vonj je intenziven in zaznamo lahko široko paleto vonjav, kot so cvetovi divje vrtnice, klinčki, eksotično sadje od ogrumov do ličija, breskve. Temu sledi intenziven okus, ki daje vtis polnosti in bogastva arom. Za tramince je značilno, da imajo zaradi doseganja višje sladkorne stopnje ob trgatvi višji odstotek alkohola, na drugi strani pa je vsebnost kislin v primerjavi z drugimi sortami manjša.

„Pravijo, da je povsod lepo, ampak doma je najlepše... to spoznaš šele takrat, ko pokukaš izza meja domovine. Prevzet od veličastnega prvega vtisa nato odkriješ, da se povsod ukvarjajo s podobnimi problemi tako v vinogradih kot tudi na trgu. Z upanjem naju je navdalo tudi dejstvo, da lahko v Sloveniji mirno gojimo tramince, ker se lahko s svojo kvaliteto in predvsem tipično traminčevo aromo postavijo na ogled, oz. pokušino celemu svetu. Trdno sva tudi prepričana o pravi poti takšnih prireditev kot je Salon Traminec, saj bomo s tem tudi sami pokazali spoštovanje do naših vin in navsezadnje tudi do tega, kaj zmorejo slovenska vinogradniška tla“, pravita univerzitetna diplomirana inženirja agronomije, Magda Leskovar Steyer in Danilo Steyer.

ZAKAJ SALON TRAMINEC?

Ob čudoviti prireditvi v Negovi, so se mnogi spraševali: Zakaj Salon traminec - druženje ob vinu, poeziji in glasbi? Klub Dišeči traminec – Hram vinske kulture je društvo, ki si prizadeva za dvigovanje in negovanje vinske tradicije in kulture pitja. Traminec je med sortami posebnež in skrajnež: ne raste povsod, zahteva svoje pogoje in veliko potrpljenja. Kot vino ga zaradi njegove specifične arome vzljubiš in uživaš v polnosti, ki jo ponuja. Skrivnost tramincev je v odkrivanju njegovega eksotičnega bogastva cvetice in arome. Je sorta in vino, ki je v slovenskem prostoru vezano na vsaj dva predsodka – kot vino za ženske in vino za sladice.

Izziv in cilj Salona traminec je v preseganju teh predsodkov, iskanju novega zornega kota za razumevanje in pokušanje tramincev ter uživanju v kulinaričnih umetninah iz Slovenije ob spremljavi poezije, glasbe in ognjene umetnosti. Poslanstvo Salona traminec je hkrati predstavitev in promocija Pomurske in Podravske regije, med kateri je dogodek tudi umeščen. Obe se ponašata z odličnimi vini, vrhunsko kulinariko, ki jo znajo ceniti tako domači kot tuji gostje, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, kamor spada tudi grad Negova. Salon traminec omogoča, da lepote in dobrote, ki jih ponujata Pomurje ter Podravje, spoznajo ljudje širom Slovenije in tujine.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kar 111 tramincev za 777 obiskovalcev