Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar 111 tramincev za 777 obiskovalcev

 

Negovski grad je drugič gostil druženje ob vinu, poeziji in glasbi „Salon traminca 2011, kjer je okrog 777 obiskovalcev lahko poskusilo natanko 111 žlahtnih tramincev in veliko kulinaričnih dobrot

Salon tramincaPredzadnji ponedeljek v letošnjem avgustu (22.8.) med 17. in 22. uro, je prenovljeni srednjeveški grad Negova pri Gornji Radgoni, bil priča dogodku, kakršnega še ni bilo v tem delu Slovenskih goric. V organizaciji Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Gornja Radgona (Kultprotur) in Hiše dišečega traminca Steyer, ter Mediaspeed.net, je namreč na sporedu bil II, Salon Traminca 2011, kjer se je obrnilo skorajda 800 (lani na prvem salonu jih je bilo nad 500) pravih ljubiteljev vrhunskih vin, poezije in glasbe.

Vsi ti so lahko poskusili natanko 111 vzorcev žlahtnih tramincev iz Slovenije in tujine, zlasti sosednje Avstrije, pa Francije, Madžarske in Hrvaške, enako tudi nešteto kulinaričnih umetnin in zaščitenih štajersko-prekmurskih dobrot z vrhunskimi slovenskimi kuharji ob predstavitvi prof. dr. Janeza Bogataja.

Poleg kakšnih 60 vinarjev, ki so ponudili najboljše, kar premorejo njihove kleti, so za kulinarične dobrote skrbeli: Turistična kmetija !Pri Alenki“ Gornji Ivanjci; Domačija Firbas Cogetinci; Restavracija „Pri Florjanu“ Maribor, Hiša kulinarike Jezeršek Medvode; Šunkarna Kodila Markišavci; Košaki d.d. Maribor; Hotel Livada prestige in restavracija Prestige Terme 3000 Moravske Toplice; Restavracija „M“ Šmid Gornja Radgona; Rožmarin iz Maribora; Sirarna Čuš iz Orehove vasi, Turizem Lendava d.o.o...., Zraven je bil tudi sprehod skozi grajske sobane ob zgodbah iz preteklosti, pa dotik čarovnice Apolonije, nekakšne ikone in zaščitnice radgonskega turizma, vrhunskih vin in odlične kulinarike.

Vse skupaj je spremljala izbrana poezija in glasba, saj so zraven bili tudi: igralec Boris Ostan, pesnik Ivo Stropnik, pesniki in glasbeniki Jernej Dirnbek in Tone Kregar (MI2) ter Vlado Kreslin..., prireditev pa je začinil ognjeni spektakel. Poleg vrhunskih in nepozabnih užitkov, je vsak obiskovalec prejel katalog tramincev in unikaten kozarec. Organizatorji pa so izžrebanemu obiskovalcu nepozabnega dogodka v Negovi „Salon Traminec 2011“ podarili še oddih v Moravskih Toplicah. Sploh pa je dogodek v Negovi znova bil nekaj posebnega, in ga kaže samo nadaljevati, saj ljudje potrebujejo tovrstno vinsko – kulinarično – kulturno dogajanje...

Po prepričanju mnogih enologov in drugih vinskih strokovnjakov, je trta traminca – zlato v vinogradu, vino traminec v kozarcu pa kralj med vini. Traminec je manj razširjena sorta. Po trenutnih podatkih (wikipedia.org) je s tramincem največ površin zasajenih v Franciji (2.600 hektarjev), od tega kar 2.500 ha v Alzaciji. Sledijo pa: ZDA (1.800 ha, od tega 700 ha v Oregonu); Nemčija (825); Avstrija (700); Avstralija (600); Italija (500); Južna Afrika (300); Slovenija (248), Nova Zelandija (210), Hrvaška (200) itd. V Sloveniji in Avstriji traminec povezujemo z vrtnico, v svetu pa z eksotičnim sadjem, še posebej z ličijem. Slovenski traminci so zlato rumene barve, cvetica ali preprosto vonj je intenziven in zaznamo lahko široko paleto vonjav, kot so cvetovi divje vrtnice, klinčki, eksotično sadje od ogrumov do ličija, breskve. Temu sledi intenziven okus, ki daje vtis polnosti in bogastva arom. Za tramince je značilno, da imajo zaradi doseganja višje sladkorne stopnje ob trgatvi višji odstotek alkohola, na drugi strani pa je vsebnost kislin v primerjavi z drugimi sortami manjša.

„Pravijo, da je povsod lepo, ampak doma je najlepše... to spoznaš šele takrat, ko pokukaš izza meja domovine. Prevzet od veličastnega prvega vtisa nato odkriješ, da se povsod ukvarjajo s podobnimi problemi tako v vinogradih kot tudi na trgu. Z upanjem naju je navdalo tudi dejstvo, da lahko v Sloveniji mirno gojimo tramince, ker se lahko s svojo kvaliteto in predvsem tipično traminčevo aromo postavijo na ogled, oz. pokušino celemu svetu. Trdno sva tudi prepričana o pravi poti takšnih prireditev kot je Salon Traminec, saj bomo s tem tudi sami pokazali spoštovanje do naših vin in navsezadnje tudi do tega, kaj zmorejo slovenska vinogradniška tla“, pravita univerzitetna diplomirana inženirja agronomije, Magda Leskovar Steyer in Danilo Steyer.

ZAKAJ SALON TRAMINEC?

Ob čudoviti prireditvi v Negovi, so se mnogi spraševali: Zakaj Salon traminec - druženje ob vinu, poeziji in glasbi? Klub Dišeči traminec – Hram vinske kulture je društvo, ki si prizadeva za dvigovanje in negovanje vinske tradicije in kulture pitja. Traminec je med sortami posebnež in skrajnež: ne raste povsod, zahteva svoje pogoje in veliko potrpljenja. Kot vino ga zaradi njegove specifične arome vzljubiš in uživaš v polnosti, ki jo ponuja. Skrivnost tramincev je v odkrivanju njegovega eksotičnega bogastva cvetice in arome. Je sorta in vino, ki je v slovenskem prostoru vezano na vsaj dva predsodka – kot vino za ženske in vino za sladice.

Izziv in cilj Salona traminec je v preseganju teh predsodkov, iskanju novega zornega kota za razumevanje in pokušanje tramincev ter uživanju v kulinaričnih umetninah iz Slovenije ob spremljavi poezije, glasbe in ognjene umetnosti. Poslanstvo Salona traminec je hkrati predstavitev in promocija Pomurske in Podravske regije, med kateri je dogodek tudi umeščen. Obe se ponašata z odličnimi vini, vrhunsko kulinariko, ki jo znajo ceniti tako domači kot tuji gostje, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, kamor spada tudi grad Negova. Salon traminec omogoča, da lepote in dobrote, ki jih ponujata Pomurje ter Podravje, spoznajo ljudje širom Slovenije in tujine.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Kar 111 tramincev za 777 obiskovalcev