Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tokrat so se veselili na domačiji Paldaufovih v Vučji vasi

 

Že enaindvajsetič so razglasili naj domačijo severovzhoda države

Naj domačijaPrvo septembrsko nedeljo popoldan in vse tja do zgodnjih ponedeljkovih ur je bilo zelo veselo in razigrano na ob Gasilskem domu v Vučji vasi ter na domačiji Paldaufovih v isti vasi. Tam so namreč že enaindvajsetič svečano razglasili naj domačijo skrajnjega severovzhoda Slovenije, tokrat za leto 2011, podelili pa so tudi druga priznanja in nagrade.

Omenjena akcija se je sicer začela že leta 1991, ko so se pri pomurskem tedniku Vestnik odločili izbirati »naj kmetijo« (pozneje naj domačijo) skrajnjega severovzhodnega dela Slovenije, torej Prekmurja, Prlekije in Slovenskih goric. In takrat je 1. mesto pripadlo Seršenovim iz Veržeja, nadaljevalo pa pri Petovarjevih v Bunčanih (občina Veržej), Firbasovih v Cogetincih (občina Cerkvenjak), Kupljenovih v Okoslavcih (občina Radenci), Slanovih v Bolehnečicih (občina Sveti Jurij ob Ščavnici), Omarjevih v Rankovcih (občina Tišina), Slavičevih v Stanetincih (občina Sveti Jurij ob Ščavnici) Kuharjevih v Košarovcih (občina Gornji Petrovci), Bertalaničevih v Sodišincih (občina Tišina), Černelovih v Slaptincih (občina Sveti Jurij ob Ščavnici), Ščapovih v Turnišču. Leta 2002 so slavili Žnidaričevi v Črešnjevcih (občina Gornja Radgona), leta 2003 je zmagala Družina Halas (Črenšovci), leta 2004 spet Petovarjevi iz Bunčanov 13, toda tokrat je šlo za drugo družino, sicer sorodnike zmagovalcev iz leta 1992. Leta 2005 je laskavi naslov pripadel Mencigarjevi domačiji iz Fikšincev v občini Rogašovci, naslednje leto pa družina Gomboc iz Gerlincev v sosednji občini Cankova. Leta 2007 so slavili Flaisingerjevi iz Spodnjih Ivanjcev v občini Gornja Radgona, leta 2008 Hodoščekovi iz Zenkovcev, predlani Sečijevi iz Turnišča, lani je zmagala domačija Rantaševih iz Bolehnečicev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, letos pa Paldaufovi iz sosednje občine Križevci pri Ljutomeru, natančneje iz Vučje vasi. S tem so se Prleki spet nekoliko oddaljili od Prekmurcev, saj je trenutno 12:9 za desni breg reke Mure.

Desni breg reke Mure, Prlekija in Slovenske gorice, je sedaj povišala skupno vodstvo proti Prekmurju na 12:9.

Kakorkoli že, tudi 21. leto zapored se je pokazalo, da lahko le redko katera tradicionalna prireditev v pokrajini ob Muri privabi toliko ljudi vseh generacij, kot to vsako leto uspe sklepni prireditvi akcije „Naj…domačija“. V Vučji vasi se je tako minulo lepo nedeljsko popoldne na letošnji naj… domačiji družine Paladuf in na prireditvenem prostoru ob tamkajšnjem gasilskem domu zbralo več tisoč ljudi iz celotnega Pomurja in tudi od drugod. Po ogledu domačije se je uradni del programa začel z nagovori in pozdravi. Hkrati sta direktor Podjetja za informiranje Murska Sobota in urednica tednika Vestnik Majda Horvat, ob pomoči članov strokovne žirije podelila priznanja in nagrade najboljšim v letošnji akciji. Najslovesnejši trenutek je bila seveda podelitev glavne nagrade za naj… domačijo 2011 šestčlanski družini Paldauf. Pod vodstvom župana mag. Branka Belca, so se izkazali vsi organizatorji enega največjih dogodkov v Vučji vasi, posebej pa gasilci, brez katerih vse skupaj ne bi bilo tako uspešno. Kulturni program so soustvarili tako domačini, kot gostje: Ljudske pevke Vučja vas, Otroška folklorna skupina KUD janeza Čuka, Lovski rogisti KUD Križevci, Zamurjenci,...po uradnem delu programa pa se je začela zabava s skupino Gamsi, ki se je ob dobri hrani, zlasti domačimi dobrotami, in pijači nadaljevala vse do zgodnjih jutranjih ur.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Tokrat so se veselili na domačiji Paldaufovih v Vučji vasi