Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Člani bivalne enote so gostili svojce, sosede, prijatelje...

 

V Gornji Radgoni so pripravili zanimivo srečanje

Bivalna enotaNa Partizanski ulici v Gornji Radgoni, kjer domujejo stanovalci dislocirane enote Radgona 1, ki so se iz Zavoda Hrastovec – Trate, tja preselili natanko pred devetimi leti (septembra 2002), je potekalo izjemno prisrčno, tradicionalno srečanje, na katero so stanovalci omenjene dislocirane enote, medse povabili svojce, znance, prijatelje, sosede, občanske zagovornike in druge goste, s katerimi imajo zelo dobre prijateljske odnose.

Minilo je že devet let, odkar so Radgončani zelo lepo sprejeli medse nove stanovalce, s katerimi dobro sodelujemo. Kljub nekaterim skeptikom, ki so menili, da „v soseščino ni  bo dobro sprejemati takšnih ljudi“, so se stanovalci hitro vključili v vsakodnevno življenje in so postali pravi Radgončani. In tako ti, kot njihovi gostje, skupaj jih je na tokratnem srečanju bilo vsaj 50, so bili ponovno zelo veseli ob nekajurnem druženju. „Lepo nam je tukaj, saj smo enkratno sprejeti in sedaj smo ob pomoči mnogih, ki so nam vseskozi stali ob strani, postali pravi domačini, enaki z ostalimi Radgončani. Zato smo znova medse povabili nekaj tistih, ki so nam še posebej pomagali pri vključevanju v kraj, saj smo želeli z njimi preživeti nekaj prijetnih uric. Zraven prišli še nekateri gosti, svojci in prijatelji naših članov, sosedje, pa naši gostje iz še nekaterih sorodnih dislociranih enot, in še kdo, tako da smo se vsi imeli zelo lepo“, je v imenu članov omenjene dislocirane enote povedala njihova voditeljica Branka Zemljič, ki je lahko upravičeno ponosna, da so se »njeni« člani tako dobro povezali z občani Gornje Radgone.

V dislociranih manjših skupnostih je življenje bistveno udobnejše in človeku primernejše kot pa v samem Zavodu Hrastovec – Trate

Vsi skupaj so se družili, pogovarjali, veselili in ob zvokih harmonikarjev Kikija in Tomija, tudi zaplesali, uživali ob dobrem prigrizku in napitkih, kajti v enoti ne uporabljajo alkohola. Vse prisotne je pozdravil tudi radgonski župan Anton Kampuš, ki je med drugim dejal, da v „Radgoni vedno držimo vsi skupaj, in zato smo z veseljem medse sprejeli tudi nove stanovalce. V imenu Centra za socialno delo Gornja Radgona je prisotne pozdravila Slavica Toplak, v imenu Rdečega križa, Silva Vračko, v imenu Hospica pa Anica Kramberger. Pozdravne besede je članicam in članom enote ter drugim prisotnim namenil tudi radgonski župnik Franc Hozjan. Vsekakor je bil zraven, kot vedno, ko gre za »njegove« enote, tudi direktor Zavoda Hrastovec Trate Josip Lukač, ki ima gotovo tudi največ zaslug za zadnja pozitivna dogajanja povezana z omenjeno ustanovo. Poleg pozdravnega nagovora vsem prisotnim pa je Lukač med drugim poudaril, da je radgonska enota ena prvih tovrstnih enot s katerimi so po navodilih EU, začeli razseljevati zavod v Hrastovcu. In v tem času je že nad 300 ljudi zapustilo zidove graščine v Hrastovcu in Tratah. „Ljudje si to želijo in jim je potrebno to omogočiti. Glavno je sožitje in to se je v Gornji Radgoni potrdilo že od samega začetka“, je med drugim dejal Lukač, ki se je zahvalil, ne le županu Kampušu, temveč vsem Radgončanom, med katerimi se mnogi trudijo, da bi stanovalci bivalnih enot imeli kar se da lepše življenje. Je pa direktor Zavoda Hrastovec – Trate naznanil možnost, da bodo, zaradi neustreznosti prostorov na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, morali razseliti stanovalce Bivalne enote Gornja Radgona 1, z zadovoljstvom pa je dodal, da so v Hodošu prevzeli upravljanje predvidenega doma za ostarele.

Ugledni domačin iz Gornje Radgone Thomas Čuk, sicer prvi občanski zagovornik (zastopnik stanovalcev bivalne enote“, ima posebej odlično mnenje o »novih« Radgončankah in Radgončanih. »Sam sem naključno, preko prijatelja, ki dela v zavodu, že pred leti, prišel v kontakt s stanovalci zavoda in potem s člani dislocirane bivalne enote v Gornji Radgoni. To so fini in prisrčni ljudje in sem vesel, da se z njimi družim. S temi ljudmi nihče nima težav. To niso 'omejeni' ljudje, kot jih nekateri imenujejo, temveč stvari dojemajo na malce drugačen način in predvsem imajo svoj način razmišljanja in jih moramo sprejeti takšne kakršni so. So najbolj veseli ljudje, če si jim pripravljen prisluhniti in jih tudi razumeti. Kaj pa če s(m)o prav 'normalni' ljudje omejeni glede svojih zaznav in se oklepamo nekih starih, že zdavnaj preživelih miselnih vzorcev? Očitno je zdaj napočil čas, da se hkrati s 'padanjem' evropskih mej rušijo tudi naše notranje ovire do sprejemanja drugačnosti. Zelo sem ponosen na Radgončane, da so te ljudi sprejeli medse kot za svoje, in da ni bilo kakšnih nasprotovanj, kot se to rado dogaja kje drugje ob gradnji kakšnih 'spornih' objektov kot so materinski domovi ali sakralni objekti nam tujih religij ipd.«, je med drugim dejal Thomas Čuk

ZA ČLOVEKA DOSTOJNO IN HUMANO ŽIVLJENJE…

Sicer pa takšne stanovanjske skupnosti ali bivalne enote v katerih poteka življenje oseb s posebnimi potrebami, poznajo v Evropi že vrsto let. V Zavodu Hrastovec-Trate pa so začeli to idejo uresničevati leta 2001, nekako takrat,  ko je na direktorsko mesto prišel omenjeni Josip Lukač, ki je končal magisterij sociologije, in ki je že pred časom dojel, da je tudi tem ljudem potrebno zagotoviti človeka primerno in predvsem humano življenje. Omenjeno ustanovo, kjer je sicer v prijaznem okolju, toda v zelo slabih razmerah prebivalo 620 (sedaj je število bistveno znižano, menda že prepolovljeno) ljudi iz vse Slovenije. Po besedah direktorja Josipa Lukača, nameravajo počasi popolnoma izprazniti, še zlasti gradova v Hrastovcu in Tratah, ki naj jih predali kulturnem ministrstvu, vse varovance pa preseliti v bolj primerne bivalne prostore. Zavod Hrastovec – Trate je zanesljivo najboljša in tudi največja socialno varstvena ustanova v Sloveniji, hkrati pa kot pravi direktor Lukač, tudi najboljša tovrstna ustanova v vsej centralni Evropi, in to ne samo na organizacijskem in strokovnem področju temveč tudi v smislu dviga kvalitete bivanja in življenja ljudi, ki pri svojem življenju potrebujejo določeno pomoč.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Člani bivalne enote so gostili svojce, sosede, prijatelje...