Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Člani bivalne enote so gostili svojce, sosede, prijatelje...

 

V Gornji Radgoni so pripravili zanimivo srečanje

Bivalna enotaNa Partizanski ulici v Gornji Radgoni, kjer domujejo stanovalci dislocirane enote Radgona 1, ki so se iz Zavoda Hrastovec – Trate, tja preselili natanko pred devetimi leti (septembra 2002), je potekalo izjemno prisrčno, tradicionalno srečanje, na katero so stanovalci omenjene dislocirane enote, medse povabili svojce, znance, prijatelje, sosede, občanske zagovornike in druge goste, s katerimi imajo zelo dobre prijateljske odnose.

Minilo je že devet let, odkar so Radgončani zelo lepo sprejeli medse nove stanovalce, s katerimi dobro sodelujemo. Kljub nekaterim skeptikom, ki so menili, da „v soseščino ni  bo dobro sprejemati takšnih ljudi“, so se stanovalci hitro vključili v vsakodnevno življenje in so postali pravi Radgončani. In tako ti, kot njihovi gostje, skupaj jih je na tokratnem srečanju bilo vsaj 50, so bili ponovno zelo veseli ob nekajurnem druženju. „Lepo nam je tukaj, saj smo enkratno sprejeti in sedaj smo ob pomoči mnogih, ki so nam vseskozi stali ob strani, postali pravi domačini, enaki z ostalimi Radgončani. Zato smo znova medse povabili nekaj tistih, ki so nam še posebej pomagali pri vključevanju v kraj, saj smo želeli z njimi preživeti nekaj prijetnih uric. Zraven prišli še nekateri gosti, svojci in prijatelji naših članov, sosedje, pa naši gostje iz še nekaterih sorodnih dislociranih enot, in še kdo, tako da smo se vsi imeli zelo lepo“, je v imenu članov omenjene dislocirane enote povedala njihova voditeljica Branka Zemljič, ki je lahko upravičeno ponosna, da so se »njeni« člani tako dobro povezali z občani Gornje Radgone.

V dislociranih manjših skupnostih je življenje bistveno udobnejše in človeku primernejše kot pa v samem Zavodu Hrastovec – Trate

Vsi skupaj so se družili, pogovarjali, veselili in ob zvokih harmonikarjev Kikija in Tomija, tudi zaplesali, uživali ob dobrem prigrizku in napitkih, kajti v enoti ne uporabljajo alkohola. Vse prisotne je pozdravil tudi radgonski župan Anton Kampuš, ki je med drugim dejal, da v „Radgoni vedno držimo vsi skupaj, in zato smo z veseljem medse sprejeli tudi nove stanovalce. V imenu Centra za socialno delo Gornja Radgona je prisotne pozdravila Slavica Toplak, v imenu Rdečega križa, Silva Vračko, v imenu Hospica pa Anica Kramberger. Pozdravne besede je članicam in članom enote ter drugim prisotnim namenil tudi radgonski župnik Franc Hozjan. Vsekakor je bil zraven, kot vedno, ko gre za »njegove« enote, tudi direktor Zavoda Hrastovec Trate Josip Lukač, ki ima gotovo tudi največ zaslug za zadnja pozitivna dogajanja povezana z omenjeno ustanovo. Poleg pozdravnega nagovora vsem prisotnim pa je Lukač med drugim poudaril, da je radgonska enota ena prvih tovrstnih enot s katerimi so po navodilih EU, začeli razseljevati zavod v Hrastovcu. In v tem času je že nad 300 ljudi zapustilo zidove graščine v Hrastovcu in Tratah. „Ljudje si to želijo in jim je potrebno to omogočiti. Glavno je sožitje in to se je v Gornji Radgoni potrdilo že od samega začetka“, je med drugim dejal Lukač, ki se je zahvalil, ne le županu Kampušu, temveč vsem Radgončanom, med katerimi se mnogi trudijo, da bi stanovalci bivalnih enot imeli kar se da lepše življenje. Je pa direktor Zavoda Hrastovec – Trate naznanil možnost, da bodo, zaradi neustreznosti prostorov na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, morali razseliti stanovalce Bivalne enote Gornja Radgona 1, z zadovoljstvom pa je dodal, da so v Hodošu prevzeli upravljanje predvidenega doma za ostarele.

Ugledni domačin iz Gornje Radgone Thomas Čuk, sicer prvi občanski zagovornik (zastopnik stanovalcev bivalne enote“, ima posebej odlično mnenje o »novih« Radgončankah in Radgončanih. »Sam sem naključno, preko prijatelja, ki dela v zavodu, že pred leti, prišel v kontakt s stanovalci zavoda in potem s člani dislocirane bivalne enote v Gornji Radgoni. To so fini in prisrčni ljudje in sem vesel, da se z njimi družim. S temi ljudmi nihče nima težav. To niso 'omejeni' ljudje, kot jih nekateri imenujejo, temveč stvari dojemajo na malce drugačen način in predvsem imajo svoj način razmišljanja in jih moramo sprejeti takšne kakršni so. So najbolj veseli ljudje, če si jim pripravljen prisluhniti in jih tudi razumeti. Kaj pa če s(m)o prav 'normalni' ljudje omejeni glede svojih zaznav in se oklepamo nekih starih, že zdavnaj preživelih miselnih vzorcev? Očitno je zdaj napočil čas, da se hkrati s 'padanjem' evropskih mej rušijo tudi naše notranje ovire do sprejemanja drugačnosti. Zelo sem ponosen na Radgončane, da so te ljudi sprejeli medse kot za svoje, in da ni bilo kakšnih nasprotovanj, kot se to rado dogaja kje drugje ob gradnji kakšnih 'spornih' objektov kot so materinski domovi ali sakralni objekti nam tujih religij ipd.«, je med drugim dejal Thomas Čuk

ZA ČLOVEKA DOSTOJNO IN HUMANO ŽIVLJENJE…

Sicer pa takšne stanovanjske skupnosti ali bivalne enote v katerih poteka življenje oseb s posebnimi potrebami, poznajo v Evropi že vrsto let. V Zavodu Hrastovec-Trate pa so začeli to idejo uresničevati leta 2001, nekako takrat,  ko je na direktorsko mesto prišel omenjeni Josip Lukač, ki je končal magisterij sociologije, in ki je že pred časom dojel, da je tudi tem ljudem potrebno zagotoviti človeka primerno in predvsem humano življenje. Omenjeno ustanovo, kjer je sicer v prijaznem okolju, toda v zelo slabih razmerah prebivalo 620 (sedaj je število bistveno znižano, menda že prepolovljeno) ljudi iz vse Slovenije. Po besedah direktorja Josipa Lukača, nameravajo počasi popolnoma izprazniti, še zlasti gradova v Hrastovcu in Tratah, ki naj jih predali kulturnem ministrstvu, vse varovance pa preseliti v bolj primerne bivalne prostore. Zavod Hrastovec – Trate je zanesljivo najboljša in tudi največja socialno varstvena ustanova v Sloveniji, hkrati pa kot pravi direktor Lukač, tudi najboljša tovrstna ustanova v vsej centralni Evropi, in to ne samo na organizacijskem in strokovnem področju temveč tudi v smislu dviga kvalitete bivanja in življenja ljudi, ki pri svojem življenju potrebujejo določeno pomoč.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Člani bivalne enote so gostili svojce, sosede, prijatelje...