Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Člani bivalne enote so gostili svojce, sosede, prijatelje...

 

V Gornji Radgoni so pripravili zanimivo srečanje

Bivalna enotaNa Partizanski ulici v Gornji Radgoni, kjer domujejo stanovalci dislocirane enote Radgona 1, ki so se iz Zavoda Hrastovec – Trate, tja preselili natanko pred devetimi leti (septembra 2002), je potekalo izjemno prisrčno, tradicionalno srečanje, na katero so stanovalci omenjene dislocirane enote, medse povabili svojce, znance, prijatelje, sosede, občanske zagovornike in druge goste, s katerimi imajo zelo dobre prijateljske odnose.

Minilo je že devet let, odkar so Radgončani zelo lepo sprejeli medse nove stanovalce, s katerimi dobro sodelujemo. Kljub nekaterim skeptikom, ki so menili, da „v soseščino ni  bo dobro sprejemati takšnih ljudi“, so se stanovalci hitro vključili v vsakodnevno življenje in so postali pravi Radgončani. In tako ti, kot njihovi gostje, skupaj jih je na tokratnem srečanju bilo vsaj 50, so bili ponovno zelo veseli ob nekajurnem druženju. „Lepo nam je tukaj, saj smo enkratno sprejeti in sedaj smo ob pomoči mnogih, ki so nam vseskozi stali ob strani, postali pravi domačini, enaki z ostalimi Radgončani. Zato smo znova medse povabili nekaj tistih, ki so nam še posebej pomagali pri vključevanju v kraj, saj smo želeli z njimi preživeti nekaj prijetnih uric. Zraven prišli še nekateri gosti, svojci in prijatelji naših članov, sosedje, pa naši gostje iz še nekaterih sorodnih dislociranih enot, in še kdo, tako da smo se vsi imeli zelo lepo“, je v imenu članov omenjene dislocirane enote povedala njihova voditeljica Branka Zemljič, ki je lahko upravičeno ponosna, da so se »njeni« člani tako dobro povezali z občani Gornje Radgone.

V dislociranih manjših skupnostih je življenje bistveno udobnejše in človeku primernejše kot pa v samem Zavodu Hrastovec – Trate

Vsi skupaj so se družili, pogovarjali, veselili in ob zvokih harmonikarjev Kikija in Tomija, tudi zaplesali, uživali ob dobrem prigrizku in napitkih, kajti v enoti ne uporabljajo alkohola. Vse prisotne je pozdravil tudi radgonski župan Anton Kampuš, ki je med drugim dejal, da v „Radgoni vedno držimo vsi skupaj, in zato smo z veseljem medse sprejeli tudi nove stanovalce. V imenu Centra za socialno delo Gornja Radgona je prisotne pozdravila Slavica Toplak, v imenu Rdečega križa, Silva Vračko, v imenu Hospica pa Anica Kramberger. Pozdravne besede je članicam in članom enote ter drugim prisotnim namenil tudi radgonski župnik Franc Hozjan. Vsekakor je bil zraven, kot vedno, ko gre za »njegove« enote, tudi direktor Zavoda Hrastovec Trate Josip Lukač, ki ima gotovo tudi največ zaslug za zadnja pozitivna dogajanja povezana z omenjeno ustanovo. Poleg pozdravnega nagovora vsem prisotnim pa je Lukač med drugim poudaril, da je radgonska enota ena prvih tovrstnih enot s katerimi so po navodilih EU, začeli razseljevati zavod v Hrastovcu. In v tem času je že nad 300 ljudi zapustilo zidove graščine v Hrastovcu in Tratah. „Ljudje si to želijo in jim je potrebno to omogočiti. Glavno je sožitje in to se je v Gornji Radgoni potrdilo že od samega začetka“, je med drugim dejal Lukač, ki se je zahvalil, ne le županu Kampušu, temveč vsem Radgončanom, med katerimi se mnogi trudijo, da bi stanovalci bivalnih enot imeli kar se da lepše življenje. Je pa direktor Zavoda Hrastovec – Trate naznanil možnost, da bodo, zaradi neustreznosti prostorov na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, morali razseliti stanovalce Bivalne enote Gornja Radgona 1, z zadovoljstvom pa je dodal, da so v Hodošu prevzeli upravljanje predvidenega doma za ostarele.

Ugledni domačin iz Gornje Radgone Thomas Čuk, sicer prvi občanski zagovornik (zastopnik stanovalcev bivalne enote“, ima posebej odlično mnenje o »novih« Radgončankah in Radgončanih. »Sam sem naključno, preko prijatelja, ki dela v zavodu, že pred leti, prišel v kontakt s stanovalci zavoda in potem s člani dislocirane bivalne enote v Gornji Radgoni. To so fini in prisrčni ljudje in sem vesel, da se z njimi družim. S temi ljudmi nihče nima težav. To niso 'omejeni' ljudje, kot jih nekateri imenujejo, temveč stvari dojemajo na malce drugačen način in predvsem imajo svoj način razmišljanja in jih moramo sprejeti takšne kakršni so. So najbolj veseli ljudje, če si jim pripravljen prisluhniti in jih tudi razumeti. Kaj pa če s(m)o prav 'normalni' ljudje omejeni glede svojih zaznav in se oklepamo nekih starih, že zdavnaj preživelih miselnih vzorcev? Očitno je zdaj napočil čas, da se hkrati s 'padanjem' evropskih mej rušijo tudi naše notranje ovire do sprejemanja drugačnosti. Zelo sem ponosen na Radgončane, da so te ljudi sprejeli medse kot za svoje, in da ni bilo kakšnih nasprotovanj, kot se to rado dogaja kje drugje ob gradnji kakšnih 'spornih' objektov kot so materinski domovi ali sakralni objekti nam tujih religij ipd.«, je med drugim dejal Thomas Čuk

ZA ČLOVEKA DOSTOJNO IN HUMANO ŽIVLJENJE…

Sicer pa takšne stanovanjske skupnosti ali bivalne enote v katerih poteka življenje oseb s posebnimi potrebami, poznajo v Evropi že vrsto let. V Zavodu Hrastovec-Trate pa so začeli to idejo uresničevati leta 2001, nekako takrat,  ko je na direktorsko mesto prišel omenjeni Josip Lukač, ki je končal magisterij sociologije, in ki je že pred časom dojel, da je tudi tem ljudem potrebno zagotoviti človeka primerno in predvsem humano življenje. Omenjeno ustanovo, kjer je sicer v prijaznem okolju, toda v zelo slabih razmerah prebivalo 620 (sedaj je število bistveno znižano, menda že prepolovljeno) ljudi iz vse Slovenije. Po besedah direktorja Josipa Lukača, nameravajo počasi popolnoma izprazniti, še zlasti gradova v Hrastovcu in Tratah, ki naj jih predali kulturnem ministrstvu, vse varovance pa preseliti v bolj primerne bivalne prostore. Zavod Hrastovec – Trate je zanesljivo najboljša in tudi največja socialno varstvena ustanova v Sloveniji, hkrati pa kot pravi direktor Lukač, tudi najboljša tovrstna ustanova v vsej centralni Evropi, in to ne samo na organizacijskem in strokovnem področju temveč tudi v smislu dviga kvalitete bivanja in življenja ljudi, ki pri svojem življenju potrebujejo določeno pomoč.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Člani bivalne enote so gostili svojce, sosede, prijatelje...