S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Člani bivalne enote so gostili svojce, sosede, prijatelje...

 

V Gornji Radgoni so pripravili zanimivo srečanje

Bivalna enotaNa Partizanski ulici v Gornji Radgoni, kjer domujejo stanovalci dislocirane enote Radgona 1, ki so se iz Zavoda Hrastovec – Trate, tja preselili natanko pred devetimi leti (septembra 2002), je potekalo izjemno prisrčno, tradicionalno srečanje, na katero so stanovalci omenjene dislocirane enote, medse povabili svojce, znance, prijatelje, sosede, občanske zagovornike in druge goste, s katerimi imajo zelo dobre prijateljske odnose.

Minilo je že devet let, odkar so Radgončani zelo lepo sprejeli medse nove stanovalce, s katerimi dobro sodelujemo. Kljub nekaterim skeptikom, ki so menili, da „v soseščino ni  bo dobro sprejemati takšnih ljudi“, so se stanovalci hitro vključili v vsakodnevno življenje in so postali pravi Radgončani. In tako ti, kot njihovi gostje, skupaj jih je na tokratnem srečanju bilo vsaj 50, so bili ponovno zelo veseli ob nekajurnem druženju. „Lepo nam je tukaj, saj smo enkratno sprejeti in sedaj smo ob pomoči mnogih, ki so nam vseskozi stali ob strani, postali pravi domačini, enaki z ostalimi Radgončani. Zato smo znova medse povabili nekaj tistih, ki so nam še posebej pomagali pri vključevanju v kraj, saj smo želeli z njimi preživeti nekaj prijetnih uric. Zraven prišli še nekateri gosti, svojci in prijatelji naših članov, sosedje, pa naši gostje iz še nekaterih sorodnih dislociranih enot, in še kdo, tako da smo se vsi imeli zelo lepo“, je v imenu članov omenjene dislocirane enote povedala njihova voditeljica Branka Zemljič, ki je lahko upravičeno ponosna, da so se »njeni« člani tako dobro povezali z občani Gornje Radgone.

V dislociranih manjših skupnostih je življenje bistveno udobnejše in človeku primernejše kot pa v samem Zavodu Hrastovec – Trate

Vsi skupaj so se družili, pogovarjali, veselili in ob zvokih harmonikarjev Kikija in Tomija, tudi zaplesali, uživali ob dobrem prigrizku in napitkih, kajti v enoti ne uporabljajo alkohola. Vse prisotne je pozdravil tudi radgonski župan Anton Kampuš, ki je med drugim dejal, da v „Radgoni vedno držimo vsi skupaj, in zato smo z veseljem medse sprejeli tudi nove stanovalce. V imenu Centra za socialno delo Gornja Radgona je prisotne pozdravila Slavica Toplak, v imenu Rdečega križa, Silva Vračko, v imenu Hospica pa Anica Kramberger. Pozdravne besede je članicam in članom enote ter drugim prisotnim namenil tudi radgonski župnik Franc Hozjan. Vsekakor je bil zraven, kot vedno, ko gre za »njegove« enote, tudi direktor Zavoda Hrastovec Trate Josip Lukač, ki ima gotovo tudi največ zaslug za zadnja pozitivna dogajanja povezana z omenjeno ustanovo. Poleg pozdravnega nagovora vsem prisotnim pa je Lukač med drugim poudaril, da je radgonska enota ena prvih tovrstnih enot s katerimi so po navodilih EU, začeli razseljevati zavod v Hrastovcu. In v tem času je že nad 300 ljudi zapustilo zidove graščine v Hrastovcu in Tratah. „Ljudje si to želijo in jim je potrebno to omogočiti. Glavno je sožitje in to se je v Gornji Radgoni potrdilo že od samega začetka“, je med drugim dejal Lukač, ki se je zahvalil, ne le županu Kampušu, temveč vsem Radgončanom, med katerimi se mnogi trudijo, da bi stanovalci bivalnih enot imeli kar se da lepše življenje. Je pa direktor Zavoda Hrastovec – Trate naznanil možnost, da bodo, zaradi neustreznosti prostorov na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, morali razseliti stanovalce Bivalne enote Gornja Radgona 1, z zadovoljstvom pa je dodal, da so v Hodošu prevzeli upravljanje predvidenega doma za ostarele.

Ugledni domačin iz Gornje Radgone Thomas Čuk, sicer prvi občanski zagovornik (zastopnik stanovalcev bivalne enote“, ima posebej odlično mnenje o »novih« Radgončankah in Radgončanih. »Sam sem naključno, preko prijatelja, ki dela v zavodu, že pred leti, prišel v kontakt s stanovalci zavoda in potem s člani dislocirane bivalne enote v Gornji Radgoni. To so fini in prisrčni ljudje in sem vesel, da se z njimi družim. S temi ljudmi nihče nima težav. To niso 'omejeni' ljudje, kot jih nekateri imenujejo, temveč stvari dojemajo na malce drugačen način in predvsem imajo svoj način razmišljanja in jih moramo sprejeti takšne kakršni so. So najbolj veseli ljudje, če si jim pripravljen prisluhniti in jih tudi razumeti. Kaj pa če s(m)o prav 'normalni' ljudje omejeni glede svojih zaznav in se oklepamo nekih starih, že zdavnaj preživelih miselnih vzorcev? Očitno je zdaj napočil čas, da se hkrati s 'padanjem' evropskih mej rušijo tudi naše notranje ovire do sprejemanja drugačnosti. Zelo sem ponosen na Radgončane, da so te ljudi sprejeli medse kot za svoje, in da ni bilo kakšnih nasprotovanj, kot se to rado dogaja kje drugje ob gradnji kakšnih 'spornih' objektov kot so materinski domovi ali sakralni objekti nam tujih religij ipd.«, je med drugim dejal Thomas Čuk

ZA ČLOVEKA DOSTOJNO IN HUMANO ŽIVLJENJE…

Sicer pa takšne stanovanjske skupnosti ali bivalne enote v katerih poteka življenje oseb s posebnimi potrebami, poznajo v Evropi že vrsto let. V Zavodu Hrastovec-Trate pa so začeli to idejo uresničevati leta 2001, nekako takrat,  ko je na direktorsko mesto prišel omenjeni Josip Lukač, ki je končal magisterij sociologije, in ki je že pred časom dojel, da je tudi tem ljudem potrebno zagotoviti človeka primerno in predvsem humano življenje. Omenjeno ustanovo, kjer je sicer v prijaznem okolju, toda v zelo slabih razmerah prebivalo 620 (sedaj je število bistveno znižano, menda že prepolovljeno) ljudi iz vse Slovenije. Po besedah direktorja Josipa Lukača, nameravajo počasi popolnoma izprazniti, še zlasti gradova v Hrastovcu in Tratah, ki naj jih predali kulturnem ministrstvu, vse varovance pa preseliti v bolj primerne bivalne prostore. Zavod Hrastovec – Trate je zanesljivo najboljša in tudi največja socialno varstvena ustanova v Sloveniji, hkrati pa kot pravi direktor Lukač, tudi najboljša tovrstna ustanova v vsej centralni Evropi, in to ne samo na organizacijskem in strokovnem področju temveč tudi v smislu dviga kvalitete bivanja in življenja ljudi, ki pri svojem življenju potrebujejo določeno pomoč.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Člani bivalne enote so gostili svojce, sosede, prijatelje...