Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radenski lovci počastili svojega zavetnika

 

Ob Hubertovi maši tudi druženje lovcev, krajanov, ljubiteljev narave, lastnikov zemljišč...

RadenciLe redko se ob lovskem domu LD Radenci „Jež“ v Boračevi zbere toliko ljudi, kot je to bilo prvo nedeljo v letošnjem septembru, ko so člani radenske zelene bratovščine pripravili 3. slovesno Hubertovo mašo. Za več sto prisotnih domačih lovcev, njihovih svojcev, lovskih kolegov iz sosednjih, prijateljskih in pobratenih lovskih družin, predstavnikov lokalne oblasti, gospodarstva in politike, ljubiteljev narave, lastnikov zemljišč, ter drugih občanov, sta jo darovala župnika obeh župnij iz občine Radenci, kapelske (Tone Hribernik) in radenske (Janko Ivančič), ki sta v pridigi, med drugim, predstavila življenje zavetnika lovcev Svetega Huberta.

Same maše, ki je potekala na prostem, v prijetni senci gozdička, pod veliki šotorom, in v neposredni bližini lepega lovskega doma, sta se udeležila tudi radenski župan in podžupan Janez Rihtarič in Janez Konrad, ki je mimogrede tudi lovec. Lovci so se ob tej sveti maši zahvalili za uspešno delovanje družine ter se hkrati priporočili Bogu in sv. Hubertu za svoje nadaljnje delo.

Prijetno prireditev, ko so radenski lovci in njihovi stanovski kolegi iz sosednjih lovskih družin, počastili svojega zavetnika svetega Hubertusa, kjer je prisotne pozdravil tudi predsednik organizacijskega odbora za svečanosti in prireditve LD Radenci, Franc Smolko, so popestrili tudi Prleški lovski rogisti (Rogisti Zveze lovskih družin Prlekije). Po bogoslužju oz. sveti Hubertovi maši sta župnika Hribernik in Ivančič blagoslovila lovski dom, lovce in vse druge, ki se tam zbirajo, pozneje pa je ob pogostitvi vseh prisotnih za zabavo poskrbel glasbenik Braco, in spet se je potrdilo, da ljudje potrebujejo tovrstna druženja in srečanja. „Današnje srečanje lovcev, ljubiteljev narave, krajanov in kmetovalcev ter lastnikov zemljišč in drugih gostov, ni naključno, ampak skrbno načrtovano. Tako lovci kot kmetje in vsi, ki smo zavezani k ohranjanju narave in našega naravnega okolja, ki je eno, edino in neponovljivo, smo dolžni storiti vse, da zagotovimo ustrezne pogoje za izboljšanje življenjskih pogojev divjadi in da naravo ohranimo neokrnjeno. Za naravo pravimo, če je ohranjena in neokrnjena, da je to najlepša katedrala na svetu. Poleg naštetega smo lovci dolžni ohranjati tudi kulturno dediščino, kamor sodi tudi lovska in krščanska tradicija, zato smo se odločili, da izvedemo Hubertovo mašo v naravi ob lovskem domu“, je med drugim dejal Franc Smolko.

Zakaj Hubertova maša? Sv. Hubert je namreč zavetnik lovcev, zato ga lovci v sodobnem svetu ves čas častijo in se mu vsako leto poklonijo kot izraz hvaležnosti naravi, da smejo biti del njene mogočnosti. „Če že ohranjamo stare lovske običaje in kulturno dediščino imejmo Sv. Huberta – zavetnika lovcev za svojega, kot zeleno vejico. Sv. Hubert pa naj nam bo za vzgled, da bomo tudi mi vedeli iz dogajanja v naravi razbrati opozorilo, da bomo obvladali svoja, včasih pretirana čustva in strasti do lova in skrunjenja narave. Da je tisto kar lovimo in kar nas obdaja, sestavni del stvarstva s katerim moramo ravnati skrajno spoštljivo. Sveta maša v čast sv. Huberta je darovana za vse žive in pokojne lovce. Poglejmo v svoja srca, prisluhnimo naši vesti ali smo storili vse, ali se dovolj trudimo, da bi ohranili neokrnjeno naravo in bogastvo živalskega sveta v njej; ali smo storili vse za pristne in prijateljske medsebojne odnose, tako med nami lovci, kot med kmetovalci; ali smo morda pri tem koga prizadeli; ali se dovolj zavedamo, da je narava oz. zemlja tista, ki poraja življenje, nam daje kruh in nam nudi da lažje premagujemo naš vsakdan“, je v svojem nagovoru dodal Smolko, ki se je skupaj s starešino LD Radenci Antonom Šafaričem, zahvalil župnikoma, rogistom ter nekaterim gostom, katerim so podelili zahvalne listine.

Po Wikipediji je Hubertova maša instrumentalno izvedena maša. Vsako leto se v Božjo čast in spomin sv. Huberta izvede maša, običajno na Hubertov godovni dan, 3. novembra, a tudi ob drugih priložnostih. Sv. Hubert je bil po izročilu strasten, nezmeren lovec, ki je plenjenje divjadi videl kot nekaj, kar je samemu sebi namen. Pozneje je v vseh ustvarjenih bitjih prepoznal Božji izvor in tako skrbel in se zavzemal za njih dobrobit. Ta temeljna drža je prešla v osnovna načela lovstva. Začetki Hubertovih maš segajo v Francijo in Belgijo, kjer se je tekom 19. stoletja razvilo posebno bogoslužje za lovske rogove. V Nemčiji se je ta tradicija najprej začela v 50. letih 20. stoletja, kjer so se skladbe zaradi posebne uglasitve pihal izvajale v es-u. Takšen rog je bil v uporabi predvsem na Češkem in v Avstriji, vendar je zaradi upada dvornega lovstva izgubil na pomenu. V tonskem razponu in načinu izdelave je zelo podoben francoski trobenti, a ima bolj mehek in poln zvok. Imel je predvsem večji premer obroča, da je šel čez trioglati klobuk, ki ga je nosil jahač - vodja skupine (francosko piqueur).

Hubertova maša je v tesni povezavi z menjajočimi se letnimi časi. Največkrat je izvedena v jesenskem času v gozdu, ki z svojim čudovito obarvanim listjem dá poseben pečat pridelkom lova in lovu na splošno. Cerkve se okrasijo z vsem, kar gozdovi in livade ponujajo, lovci pa pripeljejo pse ter prinesejo rogove, s katerimi pri maši ponazarjajo stoletja dolgo uporabo, pri čemer so rogovi v gozdu prešli v službo cerkvene glasbe, da je bolj prikladna lovski maši, ki se odvije na začetku ali na koncu lova. Efekt nastane še posebej s tako imenovanimi Cloches et carillons (francosko za zvonove in zvonjenje), pri katerih veliki cerkveni zvonovi rahlo zaostajajo. Kot notna predloga za Hubertovo mašo služi leta 1934 v Nemčiji izdan seznam „Grande Messe de Saint Hubert“, ki ga je napisal Julies Cantin (1874 - 1956), in je tudi daleč najbolj razširjen oziroma popularen. Ta sloni na zbirki francoskih avtorjev iz prejšnjega stoletja. Prve melodije izvirajo iz Priročnika iz Thibergeja, domnevno od Huberta Obryja (1820 - 1850). Druge pionirske fanfarske zbirke istega časa izvirajo od avtorjev, kot so Estival (1840), Tellier (1860) in kasneje Normand (1874), Sombrun (1880) ter de la Porte (1896). Tudi Rendez-vous de chasse Gioacchina Rossinija zazveni pogosto s tem namenom. Zaradi liturgične bližine je vse večjo razširjenost doživela tudi Kurmainzer Hubertusmesse avtorjev Heinricha Hafnerja in Adalberta Freya. Kljub temu, da lovske organizacije Hubertovo mašo razumejo kot svoj žrtveni praznik, organizacije za zaščito živali občasno sprožijo proteste in demonstracije proti cerkvenim skupnostim...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radenski lovci počastili svojega zavetnika