S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radenski lovci počastili svojega zavetnika

 

Ob Hubertovi maši tudi druženje lovcev, krajanov, ljubiteljev narave, lastnikov zemljišč...

RadenciLe redko se ob lovskem domu LD Radenci „Jež“ v Boračevi zbere toliko ljudi, kot je to bilo prvo nedeljo v letošnjem septembru, ko so člani radenske zelene bratovščine pripravili 3. slovesno Hubertovo mašo. Za več sto prisotnih domačih lovcev, njihovih svojcev, lovskih kolegov iz sosednjih, prijateljskih in pobratenih lovskih družin, predstavnikov lokalne oblasti, gospodarstva in politike, ljubiteljev narave, lastnikov zemljišč, ter drugih občanov, sta jo darovala župnika obeh župnij iz občine Radenci, kapelske (Tone Hribernik) in radenske (Janko Ivančič), ki sta v pridigi, med drugim, predstavila življenje zavetnika lovcev Svetega Huberta.

Same maše, ki je potekala na prostem, v prijetni senci gozdička, pod veliki šotorom, in v neposredni bližini lepega lovskega doma, sta se udeležila tudi radenski župan in podžupan Janez Rihtarič in Janez Konrad, ki je mimogrede tudi lovec. Lovci so se ob tej sveti maši zahvalili za uspešno delovanje družine ter se hkrati priporočili Bogu in sv. Hubertu za svoje nadaljnje delo.

Prijetno prireditev, ko so radenski lovci in njihovi stanovski kolegi iz sosednjih lovskih družin, počastili svojega zavetnika svetega Hubertusa, kjer je prisotne pozdravil tudi predsednik organizacijskega odbora za svečanosti in prireditve LD Radenci, Franc Smolko, so popestrili tudi Prleški lovski rogisti (Rogisti Zveze lovskih družin Prlekije). Po bogoslužju oz. sveti Hubertovi maši sta župnika Hribernik in Ivančič blagoslovila lovski dom, lovce in vse druge, ki se tam zbirajo, pozneje pa je ob pogostitvi vseh prisotnih za zabavo poskrbel glasbenik Braco, in spet se je potrdilo, da ljudje potrebujejo tovrstna druženja in srečanja. „Današnje srečanje lovcev, ljubiteljev narave, krajanov in kmetovalcev ter lastnikov zemljišč in drugih gostov, ni naključno, ampak skrbno načrtovano. Tako lovci kot kmetje in vsi, ki smo zavezani k ohranjanju narave in našega naravnega okolja, ki je eno, edino in neponovljivo, smo dolžni storiti vse, da zagotovimo ustrezne pogoje za izboljšanje življenjskih pogojev divjadi in da naravo ohranimo neokrnjeno. Za naravo pravimo, če je ohranjena in neokrnjena, da je to najlepša katedrala na svetu. Poleg naštetega smo lovci dolžni ohranjati tudi kulturno dediščino, kamor sodi tudi lovska in krščanska tradicija, zato smo se odločili, da izvedemo Hubertovo mašo v naravi ob lovskem domu“, je med drugim dejal Franc Smolko.

Zakaj Hubertova maša? Sv. Hubert je namreč zavetnik lovcev, zato ga lovci v sodobnem svetu ves čas častijo in se mu vsako leto poklonijo kot izraz hvaležnosti naravi, da smejo biti del njene mogočnosti. „Če že ohranjamo stare lovske običaje in kulturno dediščino imejmo Sv. Huberta – zavetnika lovcev za svojega, kot zeleno vejico. Sv. Hubert pa naj nam bo za vzgled, da bomo tudi mi vedeli iz dogajanja v naravi razbrati opozorilo, da bomo obvladali svoja, včasih pretirana čustva in strasti do lova in skrunjenja narave. Da je tisto kar lovimo in kar nas obdaja, sestavni del stvarstva s katerim moramo ravnati skrajno spoštljivo. Sveta maša v čast sv. Huberta je darovana za vse žive in pokojne lovce. Poglejmo v svoja srca, prisluhnimo naši vesti ali smo storili vse, ali se dovolj trudimo, da bi ohranili neokrnjeno naravo in bogastvo živalskega sveta v njej; ali smo storili vse za pristne in prijateljske medsebojne odnose, tako med nami lovci, kot med kmetovalci; ali smo morda pri tem koga prizadeli; ali se dovolj zavedamo, da je narava oz. zemlja tista, ki poraja življenje, nam daje kruh in nam nudi da lažje premagujemo naš vsakdan“, je v svojem nagovoru dodal Smolko, ki se je skupaj s starešino LD Radenci Antonom Šafaričem, zahvalil župnikoma, rogistom ter nekaterim gostom, katerim so podelili zahvalne listine.

Po Wikipediji je Hubertova maša instrumentalno izvedena maša. Vsako leto se v Božjo čast in spomin sv. Huberta izvede maša, običajno na Hubertov godovni dan, 3. novembra, a tudi ob drugih priložnostih. Sv. Hubert je bil po izročilu strasten, nezmeren lovec, ki je plenjenje divjadi videl kot nekaj, kar je samemu sebi namen. Pozneje je v vseh ustvarjenih bitjih prepoznal Božji izvor in tako skrbel in se zavzemal za njih dobrobit. Ta temeljna drža je prešla v osnovna načela lovstva. Začetki Hubertovih maš segajo v Francijo in Belgijo, kjer se je tekom 19. stoletja razvilo posebno bogoslužje za lovske rogove. V Nemčiji se je ta tradicija najprej začela v 50. letih 20. stoletja, kjer so se skladbe zaradi posebne uglasitve pihal izvajale v es-u. Takšen rog je bil v uporabi predvsem na Češkem in v Avstriji, vendar je zaradi upada dvornega lovstva izgubil na pomenu. V tonskem razponu in načinu izdelave je zelo podoben francoski trobenti, a ima bolj mehek in poln zvok. Imel je predvsem večji premer obroča, da je šel čez trioglati klobuk, ki ga je nosil jahač - vodja skupine (francosko piqueur).

Hubertova maša je v tesni povezavi z menjajočimi se letnimi časi. Največkrat je izvedena v jesenskem času v gozdu, ki z svojim čudovito obarvanim listjem dá poseben pečat pridelkom lova in lovu na splošno. Cerkve se okrasijo z vsem, kar gozdovi in livade ponujajo, lovci pa pripeljejo pse ter prinesejo rogove, s katerimi pri maši ponazarjajo stoletja dolgo uporabo, pri čemer so rogovi v gozdu prešli v službo cerkvene glasbe, da je bolj prikladna lovski maši, ki se odvije na začetku ali na koncu lova. Efekt nastane še posebej s tako imenovanimi Cloches et carillons (francosko za zvonove in zvonjenje), pri katerih veliki cerkveni zvonovi rahlo zaostajajo. Kot notna predloga za Hubertovo mašo služi leta 1934 v Nemčiji izdan seznam „Grande Messe de Saint Hubert“, ki ga je napisal Julies Cantin (1874 - 1956), in je tudi daleč najbolj razširjen oziroma popularen. Ta sloni na zbirki francoskih avtorjev iz prejšnjega stoletja. Prve melodije izvirajo iz Priročnika iz Thibergeja, domnevno od Huberta Obryja (1820 - 1850). Druge pionirske fanfarske zbirke istega časa izvirajo od avtorjev, kot so Estival (1840), Tellier (1860) in kasneje Normand (1874), Sombrun (1880) ter de la Porte (1896). Tudi Rendez-vous de chasse Gioacchina Rossinija zazveni pogosto s tem namenom. Zaradi liturgične bližine je vse večjo razširjenost doživela tudi Kurmainzer Hubertusmesse avtorjev Heinricha Hafnerja in Adalberta Freya. Kljub temu, da lovske organizacije Hubertovo mašo razumejo kot svoj žrtveni praznik, organizacije za zaščito živali občasno sprožijo proteste in demonstracije proti cerkvenim skupnostim...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radenski lovci počastili svojega zavetnika