Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radenski lovci počastili svojega zavetnika

 

Ob Hubertovi maši tudi druženje lovcev, krajanov, ljubiteljev narave, lastnikov zemljišč...

RadenciLe redko se ob lovskem domu LD Radenci „Jež“ v Boračevi zbere toliko ljudi, kot je to bilo prvo nedeljo v letošnjem septembru, ko so člani radenske zelene bratovščine pripravili 3. slovesno Hubertovo mašo. Za več sto prisotnih domačih lovcev, njihovih svojcev, lovskih kolegov iz sosednjih, prijateljskih in pobratenih lovskih družin, predstavnikov lokalne oblasti, gospodarstva in politike, ljubiteljev narave, lastnikov zemljišč, ter drugih občanov, sta jo darovala župnika obeh župnij iz občine Radenci, kapelske (Tone Hribernik) in radenske (Janko Ivančič), ki sta v pridigi, med drugim, predstavila življenje zavetnika lovcev Svetega Huberta.

Same maše, ki je potekala na prostem, v prijetni senci gozdička, pod veliki šotorom, in v neposredni bližini lepega lovskega doma, sta se udeležila tudi radenski župan in podžupan Janez Rihtarič in Janez Konrad, ki je mimogrede tudi lovec. Lovci so se ob tej sveti maši zahvalili za uspešno delovanje družine ter se hkrati priporočili Bogu in sv. Hubertu za svoje nadaljnje delo.

Prijetno prireditev, ko so radenski lovci in njihovi stanovski kolegi iz sosednjih lovskih družin, počastili svojega zavetnika svetega Hubertusa, kjer je prisotne pozdravil tudi predsednik organizacijskega odbora za svečanosti in prireditve LD Radenci, Franc Smolko, so popestrili tudi Prleški lovski rogisti (Rogisti Zveze lovskih družin Prlekije). Po bogoslužju oz. sveti Hubertovi maši sta župnika Hribernik in Ivančič blagoslovila lovski dom, lovce in vse druge, ki se tam zbirajo, pozneje pa je ob pogostitvi vseh prisotnih za zabavo poskrbel glasbenik Braco, in spet se je potrdilo, da ljudje potrebujejo tovrstna druženja in srečanja. „Današnje srečanje lovcev, ljubiteljev narave, krajanov in kmetovalcev ter lastnikov zemljišč in drugih gostov, ni naključno, ampak skrbno načrtovano. Tako lovci kot kmetje in vsi, ki smo zavezani k ohranjanju narave in našega naravnega okolja, ki je eno, edino in neponovljivo, smo dolžni storiti vse, da zagotovimo ustrezne pogoje za izboljšanje življenjskih pogojev divjadi in da naravo ohranimo neokrnjeno. Za naravo pravimo, če je ohranjena in neokrnjena, da je to najlepša katedrala na svetu. Poleg naštetega smo lovci dolžni ohranjati tudi kulturno dediščino, kamor sodi tudi lovska in krščanska tradicija, zato smo se odločili, da izvedemo Hubertovo mašo v naravi ob lovskem domu“, je med drugim dejal Franc Smolko.

Zakaj Hubertova maša? Sv. Hubert je namreč zavetnik lovcev, zato ga lovci v sodobnem svetu ves čas častijo in se mu vsako leto poklonijo kot izraz hvaležnosti naravi, da smejo biti del njene mogočnosti. „Če že ohranjamo stare lovske običaje in kulturno dediščino imejmo Sv. Huberta – zavetnika lovcev za svojega, kot zeleno vejico. Sv. Hubert pa naj nam bo za vzgled, da bomo tudi mi vedeli iz dogajanja v naravi razbrati opozorilo, da bomo obvladali svoja, včasih pretirana čustva in strasti do lova in skrunjenja narave. Da je tisto kar lovimo in kar nas obdaja, sestavni del stvarstva s katerim moramo ravnati skrajno spoštljivo. Sveta maša v čast sv. Huberta je darovana za vse žive in pokojne lovce. Poglejmo v svoja srca, prisluhnimo naši vesti ali smo storili vse, ali se dovolj trudimo, da bi ohranili neokrnjeno naravo in bogastvo živalskega sveta v njej; ali smo storili vse za pristne in prijateljske medsebojne odnose, tako med nami lovci, kot med kmetovalci; ali smo morda pri tem koga prizadeli; ali se dovolj zavedamo, da je narava oz. zemlja tista, ki poraja življenje, nam daje kruh in nam nudi da lažje premagujemo naš vsakdan“, je v svojem nagovoru dodal Smolko, ki se je skupaj s starešino LD Radenci Antonom Šafaričem, zahvalil župnikoma, rogistom ter nekaterim gostom, katerim so podelili zahvalne listine.

Po Wikipediji je Hubertova maša instrumentalno izvedena maša. Vsako leto se v Božjo čast in spomin sv. Huberta izvede maša, običajno na Hubertov godovni dan, 3. novembra, a tudi ob drugih priložnostih. Sv. Hubert je bil po izročilu strasten, nezmeren lovec, ki je plenjenje divjadi videl kot nekaj, kar je samemu sebi namen. Pozneje je v vseh ustvarjenih bitjih prepoznal Božji izvor in tako skrbel in se zavzemal za njih dobrobit. Ta temeljna drža je prešla v osnovna načela lovstva. Začetki Hubertovih maš segajo v Francijo in Belgijo, kjer se je tekom 19. stoletja razvilo posebno bogoslužje za lovske rogove. V Nemčiji se je ta tradicija najprej začela v 50. letih 20. stoletja, kjer so se skladbe zaradi posebne uglasitve pihal izvajale v es-u. Takšen rog je bil v uporabi predvsem na Češkem in v Avstriji, vendar je zaradi upada dvornega lovstva izgubil na pomenu. V tonskem razponu in načinu izdelave je zelo podoben francoski trobenti, a ima bolj mehek in poln zvok. Imel je predvsem večji premer obroča, da je šel čez trioglati klobuk, ki ga je nosil jahač - vodja skupine (francosko piqueur).

Hubertova maša je v tesni povezavi z menjajočimi se letnimi časi. Največkrat je izvedena v jesenskem času v gozdu, ki z svojim čudovito obarvanim listjem dá poseben pečat pridelkom lova in lovu na splošno. Cerkve se okrasijo z vsem, kar gozdovi in livade ponujajo, lovci pa pripeljejo pse ter prinesejo rogove, s katerimi pri maši ponazarjajo stoletja dolgo uporabo, pri čemer so rogovi v gozdu prešli v službo cerkvene glasbe, da je bolj prikladna lovski maši, ki se odvije na začetku ali na koncu lova. Efekt nastane še posebej s tako imenovanimi Cloches et carillons (francosko za zvonove in zvonjenje), pri katerih veliki cerkveni zvonovi rahlo zaostajajo. Kot notna predloga za Hubertovo mašo služi leta 1934 v Nemčiji izdan seznam „Grande Messe de Saint Hubert“, ki ga je napisal Julies Cantin (1874 - 1956), in je tudi daleč najbolj razširjen oziroma popularen. Ta sloni na zbirki francoskih avtorjev iz prejšnjega stoletja. Prve melodije izvirajo iz Priročnika iz Thibergeja, domnevno od Huberta Obryja (1820 - 1850). Druge pionirske fanfarske zbirke istega časa izvirajo od avtorjev, kot so Estival (1840), Tellier (1860) in kasneje Normand (1874), Sombrun (1880) ter de la Porte (1896). Tudi Rendez-vous de chasse Gioacchina Rossinija zazveni pogosto s tem namenom. Zaradi liturgične bližine je vse večjo razširjenost doživela tudi Kurmainzer Hubertusmesse avtorjev Heinricha Hafnerja in Adalberta Freya. Kljub temu, da lovske organizacije Hubertovo mašo razumejo kot svoj žrtveni praznik, organizacije za zaščito živali občasno sprožijo proteste in demonstracije proti cerkvenim skupnostim...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radenski lovci počastili svojega zavetnika