Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radenski lovci počastili svojega zavetnika

 

Ob Hubertovi maši tudi druženje lovcev, krajanov, ljubiteljev narave, lastnikov zemljišč...

RadenciLe redko se ob lovskem domu LD Radenci „Jež“ v Boračevi zbere toliko ljudi, kot je to bilo prvo nedeljo v letošnjem septembru, ko so člani radenske zelene bratovščine pripravili 3. slovesno Hubertovo mašo. Za več sto prisotnih domačih lovcev, njihovih svojcev, lovskih kolegov iz sosednjih, prijateljskih in pobratenih lovskih družin, predstavnikov lokalne oblasti, gospodarstva in politike, ljubiteljev narave, lastnikov zemljišč, ter drugih občanov, sta jo darovala župnika obeh župnij iz občine Radenci, kapelske (Tone Hribernik) in radenske (Janko Ivančič), ki sta v pridigi, med drugim, predstavila življenje zavetnika lovcev Svetega Huberta.

Same maše, ki je potekala na prostem, v prijetni senci gozdička, pod veliki šotorom, in v neposredni bližini lepega lovskega doma, sta se udeležila tudi radenski župan in podžupan Janez Rihtarič in Janez Konrad, ki je mimogrede tudi lovec. Lovci so se ob tej sveti maši zahvalili za uspešno delovanje družine ter se hkrati priporočili Bogu in sv. Hubertu za svoje nadaljnje delo.

Prijetno prireditev, ko so radenski lovci in njihovi stanovski kolegi iz sosednjih lovskih družin, počastili svojega zavetnika svetega Hubertusa, kjer je prisotne pozdravil tudi predsednik organizacijskega odbora za svečanosti in prireditve LD Radenci, Franc Smolko, so popestrili tudi Prleški lovski rogisti (Rogisti Zveze lovskih družin Prlekije). Po bogoslužju oz. sveti Hubertovi maši sta župnika Hribernik in Ivančič blagoslovila lovski dom, lovce in vse druge, ki se tam zbirajo, pozneje pa je ob pogostitvi vseh prisotnih za zabavo poskrbel glasbenik Braco, in spet se je potrdilo, da ljudje potrebujejo tovrstna druženja in srečanja. „Današnje srečanje lovcev, ljubiteljev narave, krajanov in kmetovalcev ter lastnikov zemljišč in drugih gostov, ni naključno, ampak skrbno načrtovano. Tako lovci kot kmetje in vsi, ki smo zavezani k ohranjanju narave in našega naravnega okolja, ki je eno, edino in neponovljivo, smo dolžni storiti vse, da zagotovimo ustrezne pogoje za izboljšanje življenjskih pogojev divjadi in da naravo ohranimo neokrnjeno. Za naravo pravimo, če je ohranjena in neokrnjena, da je to najlepša katedrala na svetu. Poleg naštetega smo lovci dolžni ohranjati tudi kulturno dediščino, kamor sodi tudi lovska in krščanska tradicija, zato smo se odločili, da izvedemo Hubertovo mašo v naravi ob lovskem domu“, je med drugim dejal Franc Smolko.

Zakaj Hubertova maša? Sv. Hubert je namreč zavetnik lovcev, zato ga lovci v sodobnem svetu ves čas častijo in se mu vsako leto poklonijo kot izraz hvaležnosti naravi, da smejo biti del njene mogočnosti. „Če že ohranjamo stare lovske običaje in kulturno dediščino imejmo Sv. Huberta – zavetnika lovcev za svojega, kot zeleno vejico. Sv. Hubert pa naj nam bo za vzgled, da bomo tudi mi vedeli iz dogajanja v naravi razbrati opozorilo, da bomo obvladali svoja, včasih pretirana čustva in strasti do lova in skrunjenja narave. Da je tisto kar lovimo in kar nas obdaja, sestavni del stvarstva s katerim moramo ravnati skrajno spoštljivo. Sveta maša v čast sv. Huberta je darovana za vse žive in pokojne lovce. Poglejmo v svoja srca, prisluhnimo naši vesti ali smo storili vse, ali se dovolj trudimo, da bi ohranili neokrnjeno naravo in bogastvo živalskega sveta v njej; ali smo storili vse za pristne in prijateljske medsebojne odnose, tako med nami lovci, kot med kmetovalci; ali smo morda pri tem koga prizadeli; ali se dovolj zavedamo, da je narava oz. zemlja tista, ki poraja življenje, nam daje kruh in nam nudi da lažje premagujemo naš vsakdan“, je v svojem nagovoru dodal Smolko, ki se je skupaj s starešino LD Radenci Antonom Šafaričem, zahvalil župnikoma, rogistom ter nekaterim gostom, katerim so podelili zahvalne listine.

Po Wikipediji je Hubertova maša instrumentalno izvedena maša. Vsako leto se v Božjo čast in spomin sv. Huberta izvede maša, običajno na Hubertov godovni dan, 3. novembra, a tudi ob drugih priložnostih. Sv. Hubert je bil po izročilu strasten, nezmeren lovec, ki je plenjenje divjadi videl kot nekaj, kar je samemu sebi namen. Pozneje je v vseh ustvarjenih bitjih prepoznal Božji izvor in tako skrbel in se zavzemal za njih dobrobit. Ta temeljna drža je prešla v osnovna načela lovstva. Začetki Hubertovih maš segajo v Francijo in Belgijo, kjer se je tekom 19. stoletja razvilo posebno bogoslužje za lovske rogove. V Nemčiji se je ta tradicija najprej začela v 50. letih 20. stoletja, kjer so se skladbe zaradi posebne uglasitve pihal izvajale v es-u. Takšen rog je bil v uporabi predvsem na Češkem in v Avstriji, vendar je zaradi upada dvornega lovstva izgubil na pomenu. V tonskem razponu in načinu izdelave je zelo podoben francoski trobenti, a ima bolj mehek in poln zvok. Imel je predvsem večji premer obroča, da je šel čez trioglati klobuk, ki ga je nosil jahač - vodja skupine (francosko piqueur).

Hubertova maša je v tesni povezavi z menjajočimi se letnimi časi. Največkrat je izvedena v jesenskem času v gozdu, ki z svojim čudovito obarvanim listjem dá poseben pečat pridelkom lova in lovu na splošno. Cerkve se okrasijo z vsem, kar gozdovi in livade ponujajo, lovci pa pripeljejo pse ter prinesejo rogove, s katerimi pri maši ponazarjajo stoletja dolgo uporabo, pri čemer so rogovi v gozdu prešli v službo cerkvene glasbe, da je bolj prikladna lovski maši, ki se odvije na začetku ali na koncu lova. Efekt nastane še posebej s tako imenovanimi Cloches et carillons (francosko za zvonove in zvonjenje), pri katerih veliki cerkveni zvonovi rahlo zaostajajo. Kot notna predloga za Hubertovo mašo služi leta 1934 v Nemčiji izdan seznam „Grande Messe de Saint Hubert“, ki ga je napisal Julies Cantin (1874 - 1956), in je tudi daleč najbolj razširjen oziroma popularen. Ta sloni na zbirki francoskih avtorjev iz prejšnjega stoletja. Prve melodije izvirajo iz Priročnika iz Thibergeja, domnevno od Huberta Obryja (1820 - 1850). Druge pionirske fanfarske zbirke istega časa izvirajo od avtorjev, kot so Estival (1840), Tellier (1860) in kasneje Normand (1874), Sombrun (1880) ter de la Porte (1896). Tudi Rendez-vous de chasse Gioacchina Rossinija zazveni pogosto s tem namenom. Zaradi liturgične bližine je vse večjo razširjenost doživela tudi Kurmainzer Hubertusmesse avtorjev Heinricha Hafnerja in Adalberta Freya. Kljub temu, da lovske organizacije Hubertovo mašo razumejo kot svoj žrtveni praznik, organizacije za zaščito živali občasno sprožijo proteste in demonstracije proti cerkvenim skupnostim...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Lokalno Radenski lovci počastili svojega zavetnika